O očetih, ki so zapostavljeni in izigrani, smo poročali že v naši novi oddaji Drugorazredni. Tam rešujemo težave tistih, ki se v naši državi počutijo zapostavljene. Najizrazitejši primerki tega so slovenski očetje, ki jim številne ženske po ločitvi odtujijo otroke. Ker je to po pravični in človeški ravni nemogoče, se zatečejo v podle taktike, pomagajo pa jim socialne delavke, odvetnice in sodnice. Očetje na družinskih sodiščih, kjer sodijo izključno ženske, o možnostih za uspeh ne upajo niti sanjati. Očrnjeni oče je namreč jamstvo za neuspeh in izgubo skrbništvo nad otroki.
Očetje pravijo, da možnosti za uspeh nimajo. Otrok materi ne želijo odvzeti in pripravljeni so na deljeno skrbništvo, ki ga matere eksplicitno odklanjajo in otroke želijo zase. Očetje do pravice sploh ne morejo priti, saj se zanje nihče ne želi zavzeti. Že vnaprej so obsojeni na neuspeh. Na sodiščih se morajo boriti, da lahko sploh še kdaj vidijo svoje otroke. Zdaj so ustanovili različna društva, med njimi je najglasnejše Društvo očetov Slovenije. Med svoje člane so povabili tudi nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice in ustavnega pravnika dr. Boštjana M. Zupančiča.
Vsako leto se v povprečju razide več kot tisoč slovenskih parov, ki že imajo družine. O skrbništvu nad otroki nato odločajo centri za socialno delo in sodniki, ki očitno bolj zaupajo materam. V njihov prid pogosto odločajo zaradi partnerjevega nasilja, ki je navzoče v številnih primerih, a spet ne v vseh. Zdaj kar vse moške obravnavajo kot nasilne, policija pa v zadnjem času beleži vse več lažnih prijav, ko se ženske, ki jih naščuvajo njihovi odvetniki, zapletajo v laži na centrih za socialno delo in družinskih sodiščih.
Ženske institucije otroke dodeljujejo ženskam, očetje pa diskriminirani
Društvo očetov Slovenije združuje obupane očete iz vse Slovenije. Vsak ima drugačno zgodbo, a vse so si med seboj podobne. Vsi so žrtve feminizacije na diskriminacijskih sodiščih. V teh institucijah je zaposlenih več kot 95 % žensk. Te pa svoje delo pogosto zelo slabo opravijo in ne preverjajo dejstev. Otroci so tako v 9 od 10 primerov dodeljeni v skrbništvo izključno ženski, čeprav se strokovnjaki strinjajo, da je za njihov normalen razvoj enako pomemben tudi moški. Statistika pravi, da naj bi kar 8 % vseh moških doživelo nasilje s strani svojih partneric. A o tem se ne piše in ne govori, saj so lobiji premočni.
Tudi očetje so velikokrat žrtve svojih partneric, ki velikokrat podajajo lažne prijave
Borut Remec je oče, ki je postal žrtev ženinih laži in prevar. Žena mu je dlje časa lagala, on pa je odkrival njene prevare. Ker je želel imeti lepo in urejeno družino, je odšel na socialno delo ter tam spraševal, kaj lahko stori, da stanje v družini popravi. Govoril je o težavah svoje žene, socialna delavka pa ga je najprej prepričevala, da je njegova žena zagotovo v predporodni in nato v poporodni depresiji. Njeno vedenje naj bi se vedno bolj slabšalo, a mu nihče ni želel prisluhniti. Že iz prvega zakona je imela hčerko, ki jo je v začetku celo skrivala. Nato je znova zanosila in Remec je sčasoma sprevidel, da sta v interesu njegove zdaj že nekdanje žene samo otroka. Čez čas ga je označila za nasilneža in dala nekaj lažnih prijav, zaradi katerih jih je večkrat na domu obiskala policija. “Mati je otroke odpeljala leta 2008 v varno hišo, kot da sem nevaren, nasilen in na splošno nemogoč oče. Takrat mi ni potegnilo, da je bil to interes matere, da to ni bila prava ljubezen, ampak da si je želela še enega otroka.”
Ženske odvihrajo na CSD, kjer moške brez kakršnekoli podlage obtožijo nasilja
Svojo družino je čez noč izgubil tudi Drago Stezinar, prav tako eden izmed obupanih očetov. Čez noč je ostal brez dobro plačane službe, kot brezposeln pa svoji nekdanji partnerici očitno ni več koristil. Ni mu želela finančno pomagati, začela pa mu je zatrjevati, da je prihranjen denar njen in da so samo njeni tudi njuni otroci. Nato je odšla na CDS (center za socialno delo), kjer so ji pomagali tako, da so ga nenadoma brez kakršnekoli podlage obtožili nasilja v družini. “Niti enkrat ni bilo nobene policije niti enkrat nobene prijave in zadeva je romala na sodišče. Sodnica je samo sledila njeni zgodbi in njenemu odvetnika, ki je zgodbo še bolj podpihoval in ji svetoval.”
Svoje hčerke Stezinar ni videl že skoraj tri leta, z mlajšim sinom pa ima občasne stike. Ob tem dodaja, da se je v času postopka na sodišču zagovarjal sam. ”Ker nisem imel odvetnika, sem sam napisal vlogo za sodišče. Zraven sem navedel polno dokazov. Ko je to sodišče videlo, so me obsodili, da sem psihopat, in me poslali k novemu izvedencu, ki je to preveril in ugotovil, da nisem psihopat in da nisem bil nikoli v nobeni obliki nasilen.”
Sodnice v obravnavah želijo slišati, da je moški nasilnež in pijanec
Eden izmed očetov nam je pripovedoval o tem, kako je sodnica vsiljevala in ji v usta polagala odgovore, medtem ko jo je spraševala o vzrokih za njuno ločitev. Pri tem je napeljevala, da je omenjeni oče nasilnež in pijanec. Partnerici je takrat vse uspelo zanikati, a je naposled pritrdila, da jo je omenjeni mož Damijan psihično zlorabljal. Sodnica je to sprejela, saj je končno dobila iskani odgovor, Damijan pa se je pritožil in zahteval pregled kakšnega psihiatra ali psihologa. Sodnica ga ni upoštevala. Čez slabi dve leti je zaradi prevelike preživnine, ki jo je moral plačevati otrokoma in jo je določila sodnica, bankrotiral. Ker za plačevanje ni imel več denarja, je mati otroke naščuvala, da mu je zanje vseeno ter da jim očitno ne želi več plačevati. Posledično otroci niso več želeli k njemu. Od takrat je minilo 18 let in videl jih ni niti enkrat.
Omenjeni očetje pa niso bili samo žrtve obračunavanja in lažnih obtožb, ki so jim jih namenile nekdanje partnerice. Vsi se soočajo tudi s tem, da so od svojih otrok povsem odtujeni. Nekdanje partnerice po navadi s pomočjo CSD-ja otroke ščuvajo proti lastnim očetom.
Žene, socialne delavke in sodnice se nato skupaj izživljajo nad moškimi
V oddajo Drugorazredni je pisal tudi znani psihoanalitik Roman Vodeb, ki opozarja, da se ženske na feminiziranih institucijah celo nehote izživljajo nad moškimi v ločitvenih postopkih. Vodeb meni, da so te socialne delavke in sodnice pogosto obremenjene z lastno ločitvijo ali pa celo potlačeno jezo do očeta. V končni fazi najslabše potegnejo otroci. Odnos do očeta po navadi propade že v času dolgotrajnega pravdanja na sodiščih.
A. L.