Ob slabem stanju v javnem zdravstvu in javnih obljubah državljanom po dostopnem in učinkovitem javnem zdravstvenem sistemu bi po navedbah Fidesa pričakovali, da bodo od prihodnjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana slišali konkretne operativne rešitve, kako v javnem zdravstvenem sistemu obdržati oziroma privabiti dodatne zdravnike. Po njihovih besedah je jasno, da koalicijska pogodba ne bo ustavila nadaljnjega razkroja javnega zdravstva. “Obstoječa koalicijska pogodba zdravstvu namenja veliko prostora – kar petnajst strani – vendar pa je v samem predlogu cela vrsta nejasnosti, predvsem pa nekih obljub, ki nimajo nimajo realne osnove za realizacijo v kratkem času,” je med drugim komentiral nekdanji zdravstveni minister dr. Andrej Bručan, ki je gostoval v oddaji Tema dneva.
Jasno je, da koalicijska pogodba “kot skupek želja in visokoletečih ter očitno med bodočo koalicijo tudi še neusklajenih ciljev” ne bo ustavila nadaljnjega razkroja javnega zdravstva – tako je po seji zaključil tudi glavni odbor Fidesa, torej odbor sindikata zdravnikov. Kot navajajo v sindikatu, bi od prihodnjega zdravstvenega ministra pričakovali konkretnejše operativne rešitve, kako v javnem zdravstvenem sistemu obdržati in vanj privabiti dodatne zdravnike. Poleg tega tudi obljubljeno interventno reševanje zaostankov iz naslova epidemije covida-19 in reševanje pomanjkanja družinskih zdravnikov brez takojšnjih sistemskih ukrepov ocenjujejo kot utopično.
Gost Teme dneva je bil zdravnik in nekdanji (dvakratni) minister za zdravje dr. Andrej Bručan, ki je povedal, da obstoječa koalicijska pogodba zdravstvu namenja veliko prostora – kar petnajst strani – vendar pa je v samem predlogu po njegovih besedah cela vrsta nejasnosti, predvsem pa nekih obljub, ki nimajo nimajo realne osnove za realizacijo v kratkem času. Poudaril je, da je omejitev dela zaposlenih v zdravstvu v popoldanskem času popolnoma neizvedljiva. Takojšnja ukinitev dela v popoldanskem času izven lastnega zavoda, bi pomenila tudi hud problem. “Čakalne dobe, ki so že tako zelo dolge, bi se še bistveno podaljšale in to bi pripeljalo do revolta med ljudmi,” je opozoril Bručan. Bodoči minister Danijel Bešič Loredan se je sicer očitno odločil, da bo zadevo nekoliko omilil in napoved premaknil v prihodnost. Bručan je prepričan, da bi se dalo stvari urediti tudi tako, da bi zaposleni v zdravstvu za primerno plačilo tudi popoldan delali v svojem zavodu, kar pa trenutno ni mogoče.
Bručan se je dotaknil tudi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za kar je prepričan, da je nemogoče ukiniti kar tako čez noč, pripraviti bi bilo treba sistem. Bručan je spomnil, da so bili že v času njegovega ministrovanja glede tega deležnih mnogo pritiskov, ob tem pa je zanimivo, da leve vlade dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v tem času že niso ukinile. Verjetno se tudi sami zavedajo, da bi prišlo do kolapsa sistema v zelo hitrem času. “Mislim, da bi bilo bolj pametno, če bi se odločili za popolno spremembo zdravstvenega zavarovanja, saj tak način, ki obstaja sedaj v Sloveniji, ne obstaja nikjer na svetu – in je eden izmed osnovnih razlogov, da zdravstvo v Sloveniji nekako ne more iz te mrtve točke ,” je poudaril in dodal, da se mnogo težav v našem zdravstvu, tudi na področju zakonodaje, rešuje z marljivostjo zaposlenih. Bručan je še pripomnil, da nikakor ne pridemo iz tega socialističnega sistema v normalen evropski zdravstveni sistem, čeprav tudi nekoč naš zdravstveni sistem ni bil nič kaj boljši od ostalih in je tovrstno hvalisanje privlečeno za lase.
Nekdanji minister je še pojasnil, da se večje število zdravstvenih zavarovalnic v naši državi morda res ne bi najbolje obneslo, ampak glede na to, da smo v Evropski uniji, bi konec koncev lahko dali zavarovanje zavarovalnicam, ki delujejo po Evropi. “Ni nobene potrebe, da se ta monopol zdravstvene zavarovalnice v Sloveniji še naprej dogaja,” je prepričan Bručan. Eden večjih absurdov je to, da nekdo, ki ne more opraviti storitve v Sloveniji, odide na Hrvaško, opravi storitev pri zasebniku, naša zavarovalnica pa to plača – medtem ko za slovenskega zasebnika to ne velja.
Glede tega, kakšna bo septembra situacija s covidom, si Bručan ni upal kaj dosti napovedovati, je pa ocenil, da prav gotovo ne bo takšna, kot je bila na začetku epidemije. Iz tega razloga je tudi nemogoče primerjati sedanje ukrepe s takratnimi. Na samem začetku epidemije je bilo povsem drugače, ni bilo cepiva, ni se vedelo za kaj točno sploh gre, ukrepe pa je bilo treba tudi dnevno prilagajati situaciji. Takratna opozicija je to seveda izkoriščala za nenehno kritiko. Sedanja koalicija med drugim napoveduje, da bodo k epidemiji pristopili s švedsko strategijo, vendar pa bi bilo treba istočasno zagotoviti, da bi bila tudi precepljenost takšna, kot je na Švedskem. Tu je seveda treba omeniti, da so tudi Švedi dokaj hitro ugotovili, da je njihov sistem napačen in so ga spremenili.
Sara Bertoncelj