V oddaji Beremo 24. aprila 2021, sta se voditelj oddaje Metod Berlec in njegov gost dr. Jože Možina, sicer priznani zgodovinar in novinar RTV Slovenija, dotaknila nekaterih travmatičnih obdobij slovenske polpretekle zgodovine, slovenske medijske scene in aktualnega družbeno-političnega dogajanja. Spregovorila sta tudi o praznovanju Dneva upora proti okupatorju, ki ga uradno obeležujemo 27. 4. “Pred nami je 80. obletnica osvobodilne fronte, ki jo vsako leto na veliko slavijo dediči in simpatizerji prejšnjega totalitarnega režima oziroma zagovorniki tradicije t. i. Narodno-osvobodilne borbe,” je v uvodu povedal voditelj oddaje Metod Berlec.
“Komunisti so se zbudili šele kasneje, torej ne takrat, ko je bila napadena njihova domovina, ampak ko je bila napadena neka druga država – Sovjetska zveza. In da bi dokazali, da so bili že prej narodnozavedni, so si potem dobesedno sfalsificirali, skonstruirali ta 27. april, ki je bil eden od sestankov, ki so jih takrat imele različne skupine. Bil je relativno nepomemben, saj na njem ni bilo niti Edvarda Kardelja, niti Edvarda Kocbeka. To je bil v bistvu sestanek “Društva prijateljev Sovjetske zveze”, v katerem vemo, kdo je sodeloval. Ampak, da je bila zmeda še večja, pozneje, ko so ta datum poskušali rekonstruirati in mu dajati pomen, so zgrešili celo dan,” je zlaganost praznovanja “Dneva upora proti okupatorju” pojasnil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina.
Ob tem je Berlec izpostavil dejstvo, da se 27. 4. 1941 v Ljubljani v zvezi s tem, ni zgodilo prav ničesar. “Res je, to je en takšen ponesrečen datum. Verjetno so v tisti blagovoljnosti tudi naši osamosvojitveni očetje oziroma deležniki, ki so odločali o državnih praznikih, spregledali oziroma niso računali na to, da se bo ta zadeva vrnila, kot se sedaj vrača, v smislu slavljenja enoumja in bivšega režima,” je uvodoma razmišljal Možina. Ni šlo za upor proti okupatorju vseh okupatorjev, ki so okupirali slovensko ozemlje, s tem pa tudi upor proti vsem režimom, ki so v naših krajih izvajali nasilje – nacizmu, fašizmu in komunizmu, saj se je zadeva sprevrgla.
“V resnici so bili komunisti v velikih težavah, glede interpretacije in dokazovanja njihovega domoljubja do kraljevine Jugoslavije oziroma do svoje domovine. Večino časa kraljevine so, tudi po nalogu Kominterne in po svoji volji, rušili kraljevino Jugoslavijo kot državo.” Že leta 1940 pa je Josip Broz Tito spraševal Kominterno, če lahko začnejo z revolucijo, saj so se mu razmere zdele ugodne. Leta 1940 je bilo namreč le vprašanje časa, kdaj bo Kraljevino Jugoslavijo napadla Kraljevina Italija.
Slovenski komunisti so leta 1941 ubogali Kominterno in predano kolaborirali z nacisti
“V tej dobi, ko velja pakt Hitler-Stalin, so komunisti bodisi pasivni, ali pa bolj ali manj odkrito, po povelju Kominterne, ki so ji zaupali bolj kot Bogu, ubogajo in kolaborirajo z nacisti. Prepovedana je propaganda proti Hitlerju, proti nacionalsocializmu, se pa napadajo zahodni zavezniki.” Vemo, da je prvo vojaško organizacijo spočel tradicionalni tabor. Šlo je za Slovensko legijo ob koncu maja, pozneje pa tudi Sokolsko legijo. “Komunisti so se zbudili šele kasneje, torej ne takrat, ko je bila napadena njihova domovina, ampak ko je bila napadena neka druga država – Sovjetska zveza.”
“In da bi dokazali, da so bili že prej narodnozavedni, so si potem dobesedno sfalsificirali, skonstruirali ta 27. april, ki je bil eden od sestankov, ki so jih takrat imele različne skupine. Bil je relativno nepomemben, saj na njem ni bilo niti Edvarda Kardelja, niti Edvarda Kocbeka. To je bil v bistvu sestanek “Društva prijateljev Sovjetske zveze”, v katerem vemo, kdo je sodeloval. Ampak, da je bila zmeda še večja, pozneje, ko so ta datum poskušali rekonstruirati in mu dajati pomen, so zgrešili celo dan. Niti ni bilo 27. aprila, marveč 26. aprila, ko je do tega sestanka prišlo.” Pred tem pa so imeli komunisti zelo zanimiv, celo odklonilen odnos do zahodnih zaveznikov.
Slovenski komunisti so do nemškega napada na Sovjetsko zvezo oznanjali: “Nemčija in Sovjetska zveza sta žrtvi zahodnih imperialistov”
Ob tem je Možina prebral kratek odstavek na to temo: Celotno komunistično gradivo, ki je nastajalo od pakta Sovjetske zveze in Nemčije in do napada na prvo s strani slednje, ga skrivajo kot “kača noge”, ker je v tem gradivu dokaz, da so dejansko kolaborirali, zahodne zaveznike pa obravnavali kot nasprotnike ter jih celo krivili za začetek vojne. Govorili so celo, da sta “Nemčija in Sovjetska zveza žrtvi zahodnih imperialistov”. In šele tedaj, ko je prišlo do napada na Sovjetsko zvezo, se je v trenutku vse skupaj obrnilo. Kominterna je namreč tedaj zaukazala odpor vseh komunističnih partij.
Domen Mezeg