V torek je kot strela z jasnega odjeknila novica, da je Vrhovno sodišče RS prekinilo prestajanje zaporne kazni dr. Milku Noviču, obsojenemu za umor direktorja kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Nekaj ur pozneje je v spremstvu svoje žene odšel na prostost, saj je vrhovno sodišče ugotovilo, da mu je bila kršena pravica do obrambe. Odvetnik Noviča dr. Jože Hribernik je povedal, da je takšno ali podobno odločitev pričakoval. “Na podlagi vsega, kar se dogaja že četrto leto, so zame stvari glede Noviča popolnoma jasne.”
Po besedah njegove odvetnice Monike Poje bi bila najbolj ugodna oprostilna sodba, druga možnost pa je razveljavitev in vrnitev v ponovni postopek. “Vsi mi vemo, da dr. Novič tega ni storil, ne vem, kdo je to storil, naj to ugotovijo policija in drugi organi, ki so tukaj gledali stran. Oprostitev bi bila edina pravilna in možna izbira,” je izpostavil Hribernik. Tudi vrhovno sodišče je po besedah raziskovalne novinarke Petre Janša odgovorilo, da bo Milko Novič oproščen.
Bitka še ni končana
Z izpustitvijo iz zapora pa bitka še ni končana, Novič namreč želi oprati omadeževano ime. Odvetniki so kazensko ovadili sodnega izvedenca Franca Sabliča. Očitajo mu, da je na sodišču navajal, da ima Nacionalni forenzični laboratorij potrebne akreditacije za preiskave, ki jih je naredil v njegovem primeru, čeprav teh ni imel. Sablič pa še zdaleč ni edini krivec za krivo obsodbo dr. Milka Noviča. Državna tožilka Blanka Žgajnar je spisala obtožnico, ki sta ji sledili tako okrožna sodnica Špela Koleta kot tudi pozneje sodni senat višjega sodišča s poročevalko Stanko Živič na čelu. Upokojena državna tožilka Vera Mejak sodniji očita pomanjkanje občutka za zdravo presojo, zaradi česar so Noviču naredili nepopravljivo škodo. “Če zna kdo razmišljati logično, je to najbolj očitna neskladnost v smislu, da ne morete potrditi uboja oziroma ne morete izreči obsodilne sodbe. A tudi, ko bodo Noviča oprostili, škode, ki so jo s štiriletnim mučenjem naredili njemu in njegovi ožji družini, ne bo mogoče nikoli popraviti.”
Novič je glede Sabliča dejal, da ga je sodnica na podlagi izvedenskega mnenja, ki je bilo narejeno v Nemčiji, izpustila na prostost. “Takrat se je nanašala na to, da je nemško mnenje povozilo mnenje Sabliča. Kasneje se je pokazalo, da temu ni tako. Pričanje Sabliča je zelo vprašljivo. Eden izmed teh vidikov je sigurno ta, da takrat, ko se je opravljala analitika delcev, najdenih na meni, in ko se je pripravljalo poročilo, je bil direktor nacionalnega forenzičnega laboratorija – NFL. Tukaj gre sigurno za konflikt interesov. Najhuje je bilo to, da smo tekom preiskave ugotovili, da je Sablič zavajal sodišče, in sicer s tem, da je govoril, da je NFL edini usposobljen akreditiran laboratorij za izvajanje analitike, določanje teh delcev po streljanju. Izkazalo se je, da to ni res. Do te mere je zavedel sodišče, da je to zapisalo sodbo, da je verjeti Sabličevemu mnenju, da je to edini akreditiran laboratorij za GSR analitiko v Sloveniji. Seveda to ni res, laboratorij se je akreditiral šele leta 2017, da ne govorimo o vzorčenju, kjer pa dandanes še ni akreditiran.” Po besedah Noviča je šlo za večplastno zavajanje sodišča. “Ko smo se dokopali do ustreznih dokumentov in ugotovili, da so stvari nam v prid, smo podali predlog za kazenski pregon s strani državnega tožilstva; predlog bil zavrnjen, sami smo podali kazensko ovadbo, verjamem vanjo, ker je bilo vse izmišljeno.”
“Moj prihod domov je povzročil razelektrenje”
40 mesecev je bil dr. Milko Novič po krivem v priporu in zaporu, in to za umor, ki ga je zagrešil nekdo drug. Po besedah Noviča je bila noč pred izpustitvijo delno prespana in pod vtisom nenadne odločitve vrhovnega sodišča. “Naval čustev, takšnih in drugačnih, je bil prevelik, da bi jih skontroliral in se čisto umiril. Vendar kljub vsemu, snidenje z družino, domače okolje, vonji doma so pripomogli k temu, da sem se počasi umiril. Po delno prespani noči sem začel ugotavljati, da sem se zbudil prost in svoboden in da se je začelo neko novo obdobje v mojem življenju. Moj prihod domov je povzročil razelektrenje. Ugotavljanje, da gre zares in da se je storilo tisto, kar smo vsi nestrpno in tako dolgo čakali.”
“Čutim razočaranje nad državo”
Na vprašanje, če je jezen na sodnike, je Novič odgovoril, da je zanimivo, da ne. “Bolj čutim razočaranje nad državo. Zdi se mi škoda 40 mesecev plus 4 mesecev, ko nisem bil ne v priporu ne doma, pravzaprav. To je za moja leta dolga doba, to so nekako moja zadnja leta aktivnejšega življenja in bo treba na novo zastaviti možnosti.” Pri tem pri njem vlada razočaranje nad sistemom, ki dovoli, da se lahko posamezen tožilec nekritično opre na eno stran in pol tiskanega teksta, ki je bil generiran, podpisan, preverjen in poslan s strani neusposobljene osebe. “Na podlagi takega dokumenta me sprocesira do obsodilne sodbe na 25 let.” Ob vsem tem je poudaril, da njegovi bližnji nikoli niso podvomili o nedolžnosti in o tem, da bo pravica dosežena. “Nikoli, hči mi je dala alibi 5 minut do umora in bila z mano doma. Žena je igrala pomembno vlogo pri psihični stabilizaciji, saj se pojavijo krize, ko je človek 24 ur sam s svojimi mislimi. Človek je popolnoma nemočen proti sistemu.”
Tone Jamnik, oče Janka Jamnika, je glede prostosti Noviča povedal, da so ga obsodili po krivem, in dodal, da ga zanima, kaj se je dogajalo na inštitutu. “Suma na Noviču nimam, vpletenih pa je bilo več drugih. V dneh pred smrtjo mi je sin povedal, da ga bodo likvidirali, na vprašanje, zakaj, pa odgovoril, da mu grozijo.” Tudi mati Ana Jamnik je povedala, da je že vseskozi vedela in čakala, da bo izpuščen. “Vedno sem čutila, da ni on kriv. Bojim se, da ne bodo našli morilca za umor, rada bi pred smrtjo vedela, zakaj so ga ubili. Čestitam, da so ga osvobodili, ker vemo, da ni kriv.”
Slučajnost ni igrala neke vloge
Vzporedno se je hotela izpeljati še ena likvidacija na Kemijskem inštitutu, naročen je bil umor Janeza Plavca, v tem primeru sodijo Michaelu Stephanu. Na vprašanje, če verjame, da je ta primer povezan z umorom Jamnika, je Novič odgovoril: “Poznam ga na videz, delal je na drugem oddelku, v kaj se je on zapletel, mi ni jasno. Če uporabimo verjetnosti račun: na tako majhnem inštitutu, da se v razmiku nekaj let naredita identična umora z različnimi izvajalci, je majhna verjetnost. Bremenili so me telefonski klici. Nekdo iz Ribnice mi je poslal čuden sms, kdaj naj dam piščanca v pečico, da bo piščanec pečen ob osmih. Slučajnost, ena proti 7 milijonov. Dejstva ki govorijo sama zase, da slučajnost ni igrala neke vloge. Bilo je vse planirano. Kdor bo želel in hotel ter kdor bo smel vpogledati v finančne tokove Kemijskega inštituta, bo lahko marsikaj ugotovil. Do aretacije je prišlo v enem tednu (umor 16. decembra, 22. decembra aretacija), podatek sam zase veliko pove.”
Novič je povedal, da meni, da so se nadenj spravili, ker je bil od leta 2000 s Kemijskim inštitutom v konfliktu. Ti so leta 2007 postali resni, ko so mu uničili laboratorij in raziskovalno skupino in ga leta 2009 odpustili. “Bilo je nekaj raziskovalnega ljubosumja, nekaj celo politike, bil sem idealna tarča.” Za konec je Novič povedal, da mu to ne bo vzelo poguma, veselja do življenja. Povedal je, da je veliko presanjaril. “Imam družino, dve odraščajoči dekleti, ženo, imam kmetijo na Krasu, ki me čaka, na koncu me čaka tudi zanimivo delo, ki ga moram opraviti s tasmanskim profesorjem. Načrtov je veliko, upam, da mi jih ne bodo prekrižali zli duhovi.”
N. Ž.