Voditelji združenja zahodnoafriških držav Ecowas so se včeraj na izrednem zasedanju v nigerijski Abuji zavzeli za diplomacijo pri iskanju rešitve iz krize v Nigru, kjer se je konec julija odvil vojaški udar. Kljub deklarativnemu umiku groženj z vojaško intervencijo, pa vseeno nameravajo pripraviti sile za morebitno posredovanje. Odredili so namreč napotitev varnostnih sil za ponovno vzpostavitev demokracije.
Blok Ecowas v Zahodni Afriki je ukazal napotitev rezervnih sil za vzpostavitev ustavnega reda v Nigru, čeprav vodje državnega udara pravijo, da bodo ubili odstavljenega predsednika, če bodo posredovale sosednje države.
Voditelji hunte so namreč v Nigru ameriškemu diplomatu zagrozili, da bodo odstavljenega predsednika Mohameda Bazuma ubili, če bo prišlo do poskusa vojaškega posredovanja. “Diplomatska pogajanja in dialog so temelj našega pristopa,” pa je pojasnil nigerijski predsednik Bola Ahmed Tinubu, čigar država trenutno predseduje Ecowasu. “Vse vpletene strani, vključno z voditelji državnega udara, moramo vključiti v resne pogovore, da bi jih prepričali, naj se odpovedo oblasti in ponovno postavijo na položaj predsednika Bazouma,” je dodal Tinubu.
BREAKING:
ECOWAS announces its member states are mobilizing their armed forces and will use them to “restore constitutional order in Niger”
Nigeria has decided to intervene.
🇳🇬🇳🇪 pic.twitter.com/1UqKFGv8nr
— Visegrád 24 (@visegrad24) August 10, 2023
Vrh združenja Ecowas je potekal štiri dni po izteku ultimata za vrnitev predsednika Nigra Mohameda Bazouma na oblast, ki pa ga hunta ni upoštevala. Zaskrbljeni so namreč nad njegovimi življenjskimi razmerami, saj imajo on in njegova družina le omejeno količino hrane, vode in zdravil. Tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo izrazil veliko zaskrbljenost nad, kot je dejal, klavrnimi življenjskimi razmerami v priporu nigrskega predsednika, ki ga je vojaška hunta odstavila konec julija, ob tem pa znova pozval k njegovi takojšnji izpustitvi in vrnitvi na položaj voditelja države.
ECOWAS po četrtkovem zasedanju v nigerijski prestolnici Abuja sicer ni posredoval nobenih podrobnosti o sestavi, lokaciji in predlaganem datumu napotitve morebitnih vojaških intervencijskih sil. Je pa predsednik mednarodnega bloka Omar Touray pa je po izrednem zasedanj le potrdil, da so se članice odločile zbrati intervencijske sile za morebitno posredovanje in ponovno vzpostavitev ustavnega reda v Nigru. Možnost vojaškega posredovanja v Nigru je sicer sprožila burno razpravo znotraj Ecowasa. Sosednji državi Mali in Burkina Faso, kjer prav tako vladata hunti, sta napovedali, da bo mednarodno vojaško posredovanje v Nigru zanju pomenilo vojno napoved.
Sestanek za zaprtimi vrati
Vrha v Abuji so se udeležile vse članice Ecowasa, z izjemo Malija, Gvineje in Burkine Faso, ki so bile začasno izključene iz združenja. Prav tako sta se vrha udeležila predsednika Burundija in Mavretanije. Ecowas je sicer združenje 15 držav (Benin, Burkina Faso, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Gvineja Slonokoščena obala, Liberija, Mali, Niger, Nigerija, Senegal, Sierra Leone, Togo in Cabo Verde). Njihov glavni cilj je spodbujati gospodarsko sodelovanje med državami članicami, da bi dvignili življenjski standard in spodbudili gospodarski razvoj. Prizadevajo si tudi za reševanje nekaterih varnostnih vprašanj z razvojem mirovnih sil za spopade v regiji.
Zakaj si mednarodna skupnost prizadeva za mirno rešitev?
Niger je veljal za zadnjo državo na območju Sahela južno od puščave Sahara, s katero bi lahko zahodne države sodelovale v boju proti džihadističnemu nasilju, povezanemu z Al-Kaido in skupino Islamska država, zaradi katerega je bilo ubitih na tisoče ljudi in razseljenih na milijone. Mednarodna skupnost si prizadeva najti mirno rešitev za krizo. “Naj vam povem, da je vsak državni udar, ki je uspel dlje kot 24 ur, obstal. Pogajanja z njimi bodo morala potekati pod njihovimi pogoji,” je dejal Oladeinde Ariyo, varnostni analitik v Nigeriji.
Vezi s Francijo
Od prevzema oblasti v Nigru je hunta prekinila vezi tudi s Francijo in izkoristila ljudske zamere do nekdanjega “kolonialnega vladarja”, da bi okrepila svojo podporno bazo. Za pomoč je zaprosila tudi rusko plačansko skupino Wagner, ki deluje v nekaj afriških državah. Moskva namreč uporablja skupino Wagner, da bi diskreditirala zahodne države, pravi Lou Osborn, preiskovalka projekta All Eyes on Wagner. Njihove taktike vključujejo uporabo družbenih medijev za širjenje govoric o Wagnerjevem prihodu v Niger in uporabo lažnih računov za mobilizacijo demonstracij, je dejal Osborn. “Njihov cilj ni podpirati hunte ali alternativnega političnega pristopa, ampak sejati nesoglasja, ustvarjati kaos in destabilizirati,” je dejala.
Čeprav ni razloga za domnevo, da za državnim udarom stoji Rusija, bo ta izkoristila priložnost za okrepitev položaja v regiji, čemur so se zahodne države poskušale izogniti.
Anita Gužvič