Predsednik vlade Janez Janša je v Evropskem parlamentu predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije v Evropski uniji. Janša je naslovil vsa temeljna aktualna vprašanja in problematike, s katerimi se srečuje Evropa, kot ključna prioriteta pa se mu zdi okrevanje in odpornost. Medtem ko v Evropskem parlamentu ni ravno običajno blatenje lastne države, pa je Fajonova s svojim nastopom bila odkrito nasprotujoča lastni državi. “Agresivno se obnašajo do svoje lastne države, posebej v začetku predsedovanja, nemalo evropskih kolegov pa je bilo pri tem začudenih,” je izpostavila evropska poslanka Romana Tomc.
Predsednik vlade Janez Janša je v Strassbourgu predstavil prednostne naloge 6-mesečnega predsedovanja svetu Evropske unije. Kot ključno prioriteto je predstavil okrevanje in odpornost. Poudaril je tudi pomembnost enakih pravil glede uravnoteženih pravic in odgovornosti, visoke zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravico svobode izražanja. Janša je prav tako poudaril pomen varne unije, ki je sposobna zagotavljati varnost in stabilnost tudi v soseščini. Premier se je dotaknil tudi vprašanj vezanih na Nato, kot prioriteto pa je predstavil tudi konferenco o prihodnosti Evrope.
Slovenija bo v času predsedovanja namenila posebno pozornost svobodi in pluralizmu medijev. Glede Zahodnega Balkana je izrazil upanje, da bo prišlo do konkretnih prebojev k večjemu vključevanju in povezovanju nekaterih zahodno-balkanskih držav k Evropski uniji. V nadaljevanju je Janša odgovarjal tudi na vprašanje novinarjev in novinark. Glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev je poudaril, da se Slovenija ne umika iz sistema, temveč je prišlo do zapleta sistema naše notranje zakonodaje. Glede stanja v Sloveniji pa si premier želi, da bi predstavniki Evropske komisije obiskali Slovenijo in pogledali sliko, ki jo večina prikazuje enostransko.
Manfred Weber je Slovenijo pozval k takojšnjemu imenovanju delegiranih tožilcev, ostale kritike pa so predvsem padale s strani levo usmerjenih poslancev, tudi evropske poslanke Tanje Fajon. Fajonova je poudarila, da je Slovenija zadnjih 17 let pisala lepe in prodorne projekte. “Danes bi v tej dvorani želela čutiti ta isti ponos, pa je kritik na račun moje države vsak dan več,” je poudarila. V nadaljevanju je še izrazila prepričanje, da se je ugled države zamajal in pri tem poslance pozvala, da dejanja predsednika vlade, niso dejanja in stališča vseh ljudi v državi. Janši očita pogosto nespoštljivo retoriko, aroganco, cinizem, podpiranje madžarskega ali poljskega premierja, pritiskov na medije, tožilstvo in neodvisne institucije. Fajonova še pri tem dodaja, da gre za samovoljno sprejemanje zakonov mimo ustave.
Evropski poslanec Milan Zver se je v govoru osredotočil na namigovanja Fajonove, ki predstavlja Slovenijo kot nedemokratično in neučinkovito. “Dejstva vas negirajo, kadar je bila desnosredinska vlada Janeza Janše, je bila v Sloveniji najvišja gospodarska rast, najmanj brezposelnih, socialna država, celo nataliteta je bila v tistih časih višja,” je dejal. Evropska poslanka Romana Tomc je poudarila, da je kljub obračunavanju nekaterih poslancev na evropskem parketu, na koncu najbolj pomembno to, da je imel predsednik vlade odličen in konstruktiven govor. “Dotaknil se je vseh stvari, ki nas že čakajo ta hip ali pa kratki prihodnosti,” je dodala.
Ni v navadi, da Evropski poslanci agresivno nastopajo zoper lastno državo
Po mnenju Tomčeve so slovenski kolegi v Evropskem parlamentu poskrbeli za nekaj začudenja, saj namreč ni v navadi, da poslanci katerekoli države, pa tudi če niso njihove stranke na oblasti tako agresivno napadati. “Agresivno se obnašajo do svoje lastne države, posebej v začetku predsedovanja,” je izpostavila. Glede na dogajanje v Bruslju in vrstah pogovorov je premier po njenih besedah zagotovil, da bo imenoval evropske delegirane tožilce in povabil tudi ostale države k sodelovanju, ki tega sistema še nimajo.
Tomčeva je tudi poudarila, da Slovenija ne nasprotuje merilom vladavine prava. “Tisti, ki pa ocenjuje vladavino prava pa ne more biti politični organ, tako kot je denimo evropski parlament,” je še dodala. Naloga Slovenije je tako, da postopek spelje preko sodišča, slednje pa bo odločilo ali vladavina prava obstaja ali so kakšne zaveze kršene. Prav tako meni, da je pomembno, da Slovenija ostaja nevtralna in v času predsedovanja ne izraža nobenih jasnih stališč glede ostalih držav. “Vedeti morate, da je predsedovanje iskanje najširšega možnega konsenza na vseh področjih /…/ skratka na področju politik, ki so sedaj aktualne,” je še dodala. Gre za izjemno zahtevno nalogo, kjer bo morala Slovenija iskati najširše možne rešitve in pri tem svojih interesov ne sili v ospredje.
Konferenca bo priložnost za ljudi, da izrazijo mnenje kakšno Evropo si želijo
Konferenca o prihodnosti Evrope bo po besedah Tomčeve namenjena predvsem ljudem, ki bodo na konferenci lahko izrazili svoje mnenje, kam želimo iti v Evropi in če imamo vsaj približno enake poglede, kako bi to izgledalo. “Šele takrat ko bomo dobili rezultate oziroma povratne informacije ali bo naša pot skupna, ali bo potrebno narediti kakšen bolj pomemben razmislek o tem, kakšna bo naša prihodnost,” je še dodala. Glede svobode medijev je poudarila, da se ji v tem primeru ne zdi kritična vlada, temveč lastniki medijev. “To pa jaz mislim, da je velik problem in mislim, da bodo morali novinarji nekoč o tem spregovoriti.”
Sara Rančigaj