Čeprav je stroka enotna, da je izlov nutrij na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje potreben ukrep, da se poskrbi za ohranitev domorodnih živalskih in rastlinskih vrst, so se aktivisti, vključno z Golobovo partnerko Tino Gaber, spravili v bran nutrijam. Ukrep depopulacije nutrij, ki veljajo za invazivno tujerodno vrsto, katere populacija se je v zadnjih letih razširila tako, da je pričela povzročati škodo, se bo namreč začel avgusta. “Konec koncev se je potrebno vprašati, kakšno težo imajo vse strokovne inštitucije napram nevladnim organizacijam za izvajanje ohranjanja narave. Mi smo profesionalne inštitucije v smislu ohranjanja ekosistemov,” je v zvezi z napori aktivistov kritičen Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki pravi, da je usmrtitev glede na izkušnje edina učinkovita metoda. Ustrelitev pa je, sicer kot najbolj human način, opredelila tudi Evropska komisija.
Leta 2016 so bile nutrije z Bernsko konvencijo o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva uvrščene na seznam invazivnih tujerodnih vrst, za katere je potrebna odstranitev iz okolja. V Sloveniji nutrija svojo prisotnostjo in širjenjem vpliva na ogrožanje ekosistemov kot tudi avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. Največ jih je mogoče zaznati v porečjih Ljubljanice in Rižane, vedno več pa jih opazijo tudi ob Muri in Savi. V trinajstih letih naj bi kmetom celotna populacija nutrij v Sloveniji povzročila 1100 evrov škode. V glavnem gre za škodo na Ljubljanskem barju, poroča Delo. V zadnjem desetletju se je po poročanju STA njihovo število podvojilo ali celo potrojilo, te pa se naseljujejo tudi na novih področjih. Leta 2022 je bilo iz narave odvzetih 715 nutrij, ob tem pa direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje Janez Kastelic opozarja, da redni lov nutrij več ne omogoča omejevanja. S tem pa se po poročanju N1 strinja tudi Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v skladu z evropsko uredbo o omejevanju tujerodnih invazivnih vrst septembra lani z namenom zaščite naravnega okolja ter avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst izdalo odločbo o odvzemu nutrij iz naravnega okolja na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Sam izlov se bo odvijal več let, dnevno pa se bo glede na številčnost odlovilo po 20 nutrij. Po novem se jih bo lovilo tudi s pomočjo živolovk. Ker pa so nutrije zdrave, se bo lahko te uporabljalo za prehrano drugih vrst živali.
Nevladniki naklonjeni kastraciji in sterilizaciji nutrij
Nevaldniki iz različnih društev za zaščito živali so se v ponedeljek odločili, da oddajo podpise v bran nutrijam, ki jih v avgustu čaka odlov. Slednji trdijo, da iztrebljanje nutrij ni rešitev, ampak problem sam po sebi, ker utrjuje prepričanje, da lahko človek utrjuje svoj dominantni položaj izkoriščevalca narave. Po njihovih besedah je lahko takojšnje odstranjevanje nutrij neučinkovito in obstaja možnost, da zaradi iztrebljanja nutrij prazne niše naselijo druge nutrije. Zagovarjajo tudi prepričanje, da bi bili za nadzor števila populacije bolj primerni metodi sterilizacija in kastracija kot pa lov.
Glede odločitve stroke je kritična tudi Tina Gaber, ki je na ministrstvo prinesla preko 24 tisoč podpisov podpore, ki izražajo nasprotovanje izlovu nutrij. Ta se je v posebnem videu obregnila ob študijo iz leta 2019, ki jo je Krajinski park Ljubljansko barje naročil Biotehnični fakulteti. Študija se po njenih besedah ni ukvarjala z usodo nutrij, temveč predvsem s finančnim vidikom upravljanja teh živali. “Višino stroškov so le v prvih parih letih ocenili na več kot pol milijona evrov. Natančneje 539.929, 70 evrov. Študija sama ne predstavlja koruptivnega dejanja, je pa v študiji jasno izražen motiv za bodočo sistemsko korupcijo,” je zatrdila in podala prepričanje, kako lov na nutrije ni uspešna metoda omejevanja populacije. “Je pa sizifovo delo super, če prinaša zaslužek,” je med drugim dejala.
Gabrova se je obregnila tudi ob sam postopek izdaje odločbe, s katero se dovoljuje odlov. “Prvič, za javnost je bil zaprt. Še danes odločba ni nikjer objavljena. Drugič, kot stranke v postopku, so bile vabljene le lovske družine. Torej le tisti, ki se bodo s projektom okoristili. Tretjič, od pobude do zaključka upravnega postopka o izdaji odločbe so pretekli le trije tedni. Vsi, ki smo se kadarkoli srečali s kakršnim koli upravnim postopkom vemo, da ta traja mesece. No, edino, če je vnaprej dogovorjeno,” je ob tem izpostavila in dodala, da gre pi iztrebljanju nutrij po njeno za očiten finančni interes nekaterih posameznikov. Po njeno tako ne čudi, da je bila odločba izdana mimo oči javnosti. Po njeno se bo živali, ki večino časa preživijo v vodi, na “suhem ulovilo in dobesedno mučilo. “Verjetno tudi po več dni. Do pobiranja kletk in strela v glavo. Z mesom nameravajo celo zaslužiti in ga prodajati za predelavo v pasjo hrano.” Pravi, da zahtevajo, da se upravni postopek obnovi z vključitvijo zainteresirane javnosti in se takoj prekinejo vse aktivnosti odlova nutrij. “Dragi lovci, z direktorjem krajinskega parka g. Kastelicem na čelu, čas je, da odložite svoje orožje. Slovenci si želimo živeti v mirni in pa predvsem pošteni deželi,” je zaključila. (V zvezi z očitki nevladnikov, ki napadajo stroko, smo za komentar povprašali tudi Biotehnično fakulteto. Ko odgovor prejmemo, ga objavimo naknadno).
Nutrije so lahko nevarne tudi za ljudi, usmrtitev je edina učinkovita metoda
“Menim, da v tem trenutku bolj ali manj ne govorimo o nutrijah, ampak o pravici človeka, da poseže oziroma vzame življenje živali,” je za 24ur povedal Kastelic in opozoril, da obstaja tudi druga plat zgodbe. Ne le da nutrije povzročajo materialno škodo, vse številčnejša populacija ogroža naš ekosistem in je lahko nevarna tudi za ljudi. “Usmrtitev je glede na izkušnje edina učinkovita metoda,” je bil jasen.
Konec koncev se je po mnenju Kastelica potrebno vprašati, kakšno težo imajo vse strokovne inštitucije napram nevladnim organizacijam za izvajanje ohranjanja narave. “Mi smo profesionalne inštitucije v smislu ohranjanja ekosistemov,” je poudaril in dodal, da imajo kar nekaj klicev ljudi, da nutrije prihajajo praktično do vrat. “Verjemite mi, da nutrija ni tako nedolžna žival, lahko tudi ugrizne, je agresivna, se brani. Zlasti je to pomembno, ko govorimo o otrocih, ki so na dvorišču, okoli hiš,” je povedal za Planet TV in dodal, da si zelo želijo, da se čimprej izpeljal proces, ki bi dovolil, da se nutrije lahko dajo tudi za prehrano domačim živalim, zlasti psom in mačkam.
V golobnjaku so povsem ponoreli. Najbolje, da ukinejo vse strokovne službe, strokovne inštitucije… in jih nadomestijo z njim zvestimi NVO-ji. Res je pamet zapustila ta narod. pic.twitter.com/gcLfDHH56C
— Ciril 🇸🇮 🇵🇱 (@CirilJenko) July 24, 2023
Za Evropsko komisijo ustrelitev kot najbolj human način
Na ministrstvu pojasnjujejo, da se dovoljenje, ki je bilo izdano z njihove strani, nanaša zgolj na lov, kjer se žival ujame živo. “Postopanje po odlovu pa bo sledilo priročniku, ki ga je izdala EU za upravljanje invazivnih tujerodnih vrst vretenčarjev. Ta priročnik med drugim vključuje tudi vidik dobrobiti posamezne tujerodne invazivne vrste oziroma že vsebuje presojo o trajnostnih in etičnih pristopih na ravni celotne EU,” so poudarili. Kot je znano, je bila leta 2014 v EU sprejeta uredba, s katero je določeno omejevanje invazivnih vrst. Med slednje je uvrščena tudi nutrija.
V priročniku Evropske komisije po besedah Kastelica “za nutrijo sterilizacija in kastracija na listi ni omenjena”, kar pomeni, da so izbrali najbolj priporočljivo metodo, torej ulov in usmrtitev. Evropska komisija ustrelitev priporoča kot najbolj human način. Gre konec koncev za hitro smrt. “Obstaja sicer še vrsta drugih metod, ki pa logistično niso primerne,” pojasnjuje Kastelic in pravi, da ima “presoja o primernih ukrepih za nutrijo širši konsenz ne samo znotraj Slovenije, ampak tudi širše EU”.
Stroka pravi, da je sterilizacija uspešna v primeru manjšega števila osebkov
Sterilizacija je po besedah dr. Huberta Potočnika iz Biotehnične fakultete uspešna le tedaj, ko gre za manjše število osebkov, pri večjih populacijah pa je nujen lov. “Ocenjujem, da bi morali na območju Ljubljanskega barja in Ljubljane z okolico letno odloviti in sterilizirati nekaj sto osebkov, če bi želeli srednjeročno zmanjšati velikost populacije nutrije,” je pojasnil za Dnevnik in izpostavil, da tudi zakonodaja predstavlja težavo pri omenjeni rešitvi. Slednja namreč ne omogoča, da bi se “invazivne tujerodne vrste po odlovu spuščalo nazaj v naravo”.
Odgovorni smo za povrnitev ravnovesja v naravi
Po besedah Potočnika imajo v sosednji Italiji precejšnje težave z nutrijami. “Stroške neposredne škode (brez ocene škode za ekosisteme in biodiverziteto okolja) merijo v milijonih, podobno porabljajo milijonska sredstva za programe nadzora nad populacijami nutrij,” je ob tem pojasnil in dodal, da čeprav podpira etičen in pozitiven odnos do živih bitij, “a v takšnih razmerah področje varstvene biologije daje prednost varstvu populacij, združb in naravnega okolja”. Ker se je v bran nutrijam postavilo več posameznikov in javnih osebnosti (Gabrova je denimo celo hranila nutrije in jih božala), je v zvezi s tem Potočnik povedal, da si želi, da bi javne osebnosti raje opozorile na problematiko pojavljanja in širjenja tujerodnih vrst. Za to pa je po njegovo potreben seveda tudi bolj širok pogled na celotno problematiko. “Pri ljudeh ljubka, kosmata bitja vzbujajo pozitivna čustva in posledično odpor do sprejemanja neprijetnih ali invazivnih ukrepov za reševanje problema,” je pojasnil in opomnil, da je sicer ravno človek tisti, ki je prispeval k porušenju ravnovesja v naravi. Po njegovo smo tako odgovorni, da prispevamo k povrnitvi ravnovesja. “In prevzemanje odgovornosti žal vključuje tudi ukrepe, ki si jih pravzaprav ne želi nihče izmed nas.”
Ker si vsi verjetno želimo, da bi ravnovesje v naravi obstajalo, nam ne preostane drugega, kot da se k temu cilju stremi in si pri tem pomaga s stroko. Ne more namreč kar vsakdo deliti nasvetov za vse. Če bi bilo temu tako, ne bi potrebovali toliko različnih študijev in specializacij. Bo aktivizem Gabrove pripomogel k temu, da se zadeve ustavijo, ali pa bo le obveljala beseda stroke, ki je glede zadeve več kot enotna.
Sara Kovač