V nedeljo je ekipa za helikoptersko reševanje v gorah z vojaškim helikopterjem kar sedemkrat poletela v pomoč planincem. V enem izmed primerov je šlo tudi za smrtni primer, in sicer pri Martuljških slapovih. Okoliščine dogodka so pokazale, da je bila smrt posledica bolezenskega stanja pri planincu. Gorska reševalna zveza Slovenije ugotavlja, da je vse več nesreč v gorah, največji porast pa beležijo v zadnjih petih letih. Vse več je tudi takšnih obiskovalcev, ki se v gore odpravijo zaradi slike na socialnih omrežjih, pri tem pa tvegajo svoja življenja na poteh, ki jim niso kos.
Prvo reševanje se je pričelo že zjutraj pri prelazu Škrbina, kjer je zaradi odloma kamenja med plezanjem padel alpinist. Druga akcija se je pričela opoldne na Mojstrovki, kjer so reševali planinca, ki se je prevračal po melišču. Zatem so reševanje nadaljevali na Planini Podvežak v Lučah. Helikopterska ekipa je imela v reševanjih tudi podporo in pomoč gorskih reševalcev na tleh. Tri intervencije pa so se zvrstile med drugo in četrto popoldne, kjer sta najprej dva tuja planinca obstala na nedostopnem terenu pod Skuto, druga planinka pa si je na Triglavskih jezerih poškodovala roko. V zadnjem reševanju so reševali slovenskega planinca, ki je pri Martuljških slapovih zaradi bolezenskega stanja umrl. V zadnji intervenciji ob 18. uri je ekipa reševala tujo nepoškodovano družino na Prisojniku. Zajela jih je nevihta, družina pa je bila izmučena. Poti niso mogli nadaljevati, obstali pa so pod najtežjim delom Kopiščarjeve poti skozi okno, ki ni primerna za sestop.
Nedelja je bila z izjemo poznega popoldneva vroča in lepa. Temu primeren je bil tudi obisk v gorah. Če bo tudi v nadaljevanju sezone tako, bo tempo reševanj peklenski, pravijo gorski reševalci. Zato Gorska reševalna zveza Slovenije – GRSZ opozarja na veliko previdnost in tveganje, ki so mu najbolj izpostavljeni predvsem planinci brez znanja in izkušenj. Pri razlogih za nesreče sicer najbolj pogosto prevladujejo padci, zdrsi, odlomi kamenja in bolezenska stanja, v zadnjem obdobju pa je precej tudi reševanj nepoškodovanih, ki so obtičali na brezpotjih. Od vsakega planinca pričakujejo, da ima rad najprej sebe in šele potem vrh, ki ga želi osvojiti.
V lanskem letu je v istem obdobju imela GRZS približno 270 intervencij, v letošnjem letu pa kljub epidemiji koronavirusa že 211. Po podatkih se je kar 32 reševanj zvrstilo v obdobju od prvega do petnajstega julija. Trend reševanj pa se v zadnjih petih letih vztrajno povečuje. Število intervencij se je tako v zadnjih štirih letih povečala kar za 40 odstotkov, kar lahko pripisujemo večjemu številu obiska hribov in gora. Iz tega razloga se povečuje tudi število nesreč in poškodb. Med pohodniki opažajo zelo slabo obutev, prenizke športne copate z gladkim podplatom in premajhen nahrbtnik. V gore se namesto v zgodnjih jutranjih urah odpravljajo pogosto zelo pozno, s čimer tvegajo, da jih bo ujela popoldanska nevihta.
V Sloveniji beležimo deset tisoč markiranih poti. V hribih in gorah velja pravilo, da se planinci držijo markiranih poti. Če markacije ne vidimo, je to znak da smo zgrešili pot. V tem primeru se mora planinec vrniti nazaj, kjer je nazadnje videl markacijo. Tudi brezpotja so v zadnjem času čedalje bolj priljubljena, a se na te poti ni dobro odpraviti, če nimamo s seboj gorskega vodiča, saj je reševanje na brezpotjih veliko težje, kakor na označenih poteh.
Včeraj je helikopter @Slovenskavojska sedemkrat pomagal ponesrečencem v 🇸🇮 gorah. Hvala posadki in #GRS.
Z zakonom o investicijah v SV zagotavljamo sredstva za nakupe novih helikopterjev za potrebe reševanja. #Varni #DobriPogojiDela pic.twitter.com/9UskoAbeA7
— Matej Tonin (@MatejTonin) July 27, 2020
V zadnjih letih so socialna omrežja navdihnila številne obiskovalce v gore, a to predstavlja vedno večja tveganja. Obiskovalci se zato v želji, da bi ustvarili čim boljšo fotografijo marsikdaj izpostavljajo nevarnosti, ki pa je niso vešči. V gorah je lahko samo trenutek nepazljivosti ali napačen korak lahko usoden. Planinska zveza ugotavlja, da je 30 odstotkov planincev takšnih, ki v gore odhajajo samo zato, da bi se s fotografijo pohvalili na socialnih omrežjih, ki pa nikakor ne bi smel biti edini motiv.
Sara Kovač