V petek, 18. marca 2022, je v oddaji Kdo vam laže, ki jo vodi direktor Nova24TV Boris Tomašič, gostoval slovenski premier in predsednik največje parlamentarne stranke SDS Janez Janša. Predsednik vlade je s Tomašičem spregovoril o svojem obisku pri ukrajinskem predsedniku Zelenskem, podal svoje mnenje glede razlogov za in poteka vojne ter se na koncu dotaknil tudi notranjepolitičnih vprašanj.
Prvi del tokratne oddaje Kdo vam laže, ki jo vodi direktor Nova24TV Boris Tomašič, je bil intervju s slovenskim premierjem Janezom Janšo, ki je odgovorjal na vprašanja, pretežno vezana na njegov nedavni obisk pri judovskem komiku in ukrajinskem predsednik Volodimirju Zelenskem. Janša se je na obisk k Zelenskemu v Kijev odpravil v družbi poljskega premierja Mateusza Morawieckega, poljskega podpredsednika vlade Jarosława Kaczyńskega in češkega premierja Petra Fiale.
Janša je povedal, da je idejo o obisku Zelenskega dal že teden dni pred zasedanjem neformalnega evropskega vrha v Versailesu, “moja ideja je bila, da gremo še pred zasedanjem tja, vendar, ne, evropske poti so dolge in je nekaj časa trajalo.” Janša je povedal, da je izhajal iz slovenske izkušnje in opisal razočaranje, ki so ga občutili ob razglasitvi slovenske samostojnosti v odsotnosti vseh tujih državnikov. Po obisku pri Zelenskem je spoznal, da se Ukrajinci še bolj razočarani, saj so dolge tedne, še pred začetkom ruske invazije, lahko gledali, kako razni poslovneži in diplomati po hitrem postopku zapuščajo njihovo državo.
Pred srečanjem z Zelenskim se je Janša pri starih stanovskih kolegih pozanimal, kako je trenutno videti potovanje po Ukrajini. Odgovor je bil, da pretežno z vlakom. Enak odgovor je premier dobil tudi od novinarke RTV Slovenija, ki poroča iz Ukrajine Karmen Švegl, ko jo je povprašal, kako je prišla iz Kijeva v Odeso. Odgovor je bil “z vlakom.”
Išče se prostovoljec
Janša je pozval k iskanju pogumnih diplomatov, ki se bodo pripravljeni odpraviti in tudi ostati v Ukrajini med vojno. Takšnega prostovoljca, je prepričan, bi se našlo tudi v slovenskem diplomatskem korpusu. “Saj diplomacije nimamo samo za bankete. Diplomacijo imamo ravno zato, da poskušamo pomagati in reševat v taki situaciji,” je povedal premier. Če spomnimo, po trditvah slovenskih virov so ruske oborožene sile v prvem tednu vojne v Harkovu uničile zgradbo, v kateri je imel prostore tudi slovenski konzulat. Na srečo v napadu v Harkovu ni bil poškodovan nihče iz konzulata, saj so se po trditvah slovenskega zunanjega ministrstva skrivali na varnem v zaklonišču. Daleč od banketov.
“Marsikaj se dogaja, za kar ne vemo, ker pač ne pride na spletne strani ali na ekrane televizij,” je opozoril Janša in izpostavil, da bi se to spremenilo, če bi imeli diplomata v Ukrajini, ki bi lahko poročal s terena in deloval skladno s slovenskimi nacionalnimi interesi.
Janša napovedal zmago Ukrajine
“Moje prepričanje je, da Ukrajinci te vojne ne bodo izgubili. V Ukrajini v zadnjih treh tednih spremljamo nek poraz mita o nepremagljivi ruski vojski,” je povedal Janša. Po mnenju slovenskega premierja naj bi bila moderna ruska vojska po ustroju in sestavi podobna Jugoslovanski ljudski armadi. “Po številkah ogromna sila, po ognjeni moči velika sila, po duhu, ne spiritu, po pripravljenosti vojske, da se bori, pa zelo nizko in podobno je v Ukrajini.”
Po Janševih trditvah naj bi Ukrajinci na obisk četverice pri Zelenskem gledali z upanjem, da to pomeni, da se bodo tudi ostali, ki bodo državo zapustili, počasi začeli vračati, in da to kaže, da bodo obstali in se obranili pred Rusijo. Janša je izpostavil, da je Ukrajina nekoč imela ene od največjih zalog jedrskega orožja, ki se mu je odpovedala v zameno za mednarodne garancije. Gre za Budimpeški memorandum, ki so ga leta 1994 podpisale Belorusija, Kazahstan in Ukrajina kot naslednice razpadle Sovjetske zveze, ki so imele na svojem ozemlju jedrsko orožje. Šlo je za pristop k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, ki so ga leta 1967 podpisale ZDA, Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo, Francija in Kitajska. Sovjetsko zvezo je kot pravna naslednica v sporazumu nasledila Rusija. Memorandum je prepovedoval Rusiji, Združenemu kraljestvu in ZDA groziti z rabo vojaške sile oziroma ekonomske prisile proti trojici nekdanjih sovjetskih republik, zaradi česar so se med leti 1993 in 1996 odpovedale jedrskemu orožju.
Slovenski premier je prepričan, da če se Ukrajina ne bi odpovedala jedrskemu orožju, potem je ne bi napadli. Do ruske “specialne vojaške operacije” v Ukrajini je prišlo teden dni po nastopu Zelenskega na Münchenski varnostni konferenci 2022, kjer se je javno igral z idejo o ponovni jedrski oborožitvi Ukrajine. Njegove ideje so takrat med zbranimi zahodnimi diplomati požele velik aplavz. Po mnenju Janše je ruski napad na Ukrajino še dodatna spodbuda raznim avtokratskim režimom po svetu, da si še bolj prizadevajo za pridobitev jedrskega orožja, saj je to po mnenju slovenskega premierja edini resnični garant za varnost.
Kje potekajo najhujši boji
“Rusija se bo pripravljena pogajat za prekinitev ognja in potem za mirovni sporazum, za umik, za nek trajen dogovor, kako se bodo uredile stvari v vzhodni soseščini Evropske unije, potem ko bo jasno, da s tanki ne morejo več naprej. Se pravi, vse, kar damo Ukrajini zdaj zato, da zaustavi ta ruski predor – in v veliki meri se je to že zgodilo – da se obrani, da naredi vsaj en prodor do Mariupolja, kjer na tisoče ljudi trpi brez elektrike, brez vode, da je pod granatami, raketami ruskih agresorjev. Tam je zdaj kritična točka, ne Kijev. Vse to prispeva k temu, da bo vojne prej konec, da bo prej možno sesti za neko pogajalsko mizo,” je dogajanje v Ukrajini analiziral Janša.
Mariopolj je sicer utrdba zloglasnega bataljona Azov, ki je svojo pot v Ukrajini pred osmimi leti začel kot paravojaška enota neonacistov, ki so jo financirali ukrajinski oligarhi judovskega rodu. Še več, ukrajinski oligarhi so v zadnjih osmih letih celo razpisali denarne nagrade za vsakega ubitega pripadnika ruskih oboroženih sil, v kar so všteti tudi separatisti v Donetsku in Lugansku. Na zahodu bi se kaj takega morda zdelo nerazumljivo, v Ukrajini pa je normalno. Temu se je, kakor smo pred časom opozorili na Nova24TV, prilagodilo tudi poročanje zahodnih medijev. Spletni portali in časopisi, ki so zadnjih osem let opozarjali na neonaciste v ukrajinski vojski, so ob začetku vojne v Ukrajini to isto neonacistično preteklost ukrajinskih paravojaških milic začeli pometati pod preprogo. Ne pomaga niti, da tuji civilisti iz Mariopolja po pisanju RTV Slovenija poročajo, da pripadniki bataljona Azov streljajo na civiliste, ki želijo zapustiti oblegano meso.
Po zadnjih podatkih je razmerje moči med ruskimi in ukrajinskimi oboroženimi silami v Mariopolju 1:1, čeprav bi po mnenju vojaških analitikov moralo biti vsaj 1:3 ali 1:5 v prid napadalca za uspešeno ofenzivo. Vseeno je ukrajinsko ministrstvo za obrambo v jutranjih urah 19. marca 2022 sporočilo, da so “začasno” izgubile dostop do Azovskega morja. Vzrok zato naj bi bil povečan pritisk ruskih sil okoli glavnega pristanišča v Mariopolju. Po mnenju Janše so vsa pogajanja ruskega predsednika Vladimirja Putina zgolj potemkinova vas, s katero želi preusmeriti pozornost svetovne javnosti.
Janša za Ukrajino v EU
“Treba je vedeti, da ima Ukrajina v ustavi zapisano željo po članstvu v Natu in Evropski uniji,” je izpostavil slovenski premier in povedal, da se je Ukrajina po trditvah Zelenskega vključitvi Natu po novem pripravljena odreči. Nato bi namreč, kako pravi Janša, potrebovali zdaj, pa ga nimajo. “Ko bo vojne konec, potreba po Natu ne bo ravno prva stvar.” Ukrajina je po Janševem mnenju sprejela to kruto dejstvo, da od Nata ne bo nič, želijo pa v zameno za to garancijo, da se bodo lahko pridružili EU, in to ne nekoč v daljni prihodnosti, temveč s konkretnim datumom. “Jaz mislim, da Evropska unija to mora narediti,” je povedal Janša, ki meni, da tu ne gre za vprašanje enega ali dveh odstotkov inflacije, temveč za vprašanje življenja in smrti tisočev. Po mnenju slovenskega premierja bi z ukrajinsko odpovedjo Natu Putin izgubil enega od glavnih razlogov, s katerim upravičuje napad na manjšo državo.
Janša je povedal še, da je ukrajinskemu predsedniku predlagal, da čim več nagovarja javno in ne samo prek telefonov, saj lahko na tak način s pomočjo pritiskov javnosti več doseže pri politikih v tujini.
Peter Truden