V tokratni oddaji Večer v Kavarni Hayek sta Mitja Iršič in Jože Biščak govorila o Strateškem svetu proti sovražnemu govoru, ki ga je ustanovil Robert Golob. Njegova ključna naloga naj bi bila spremljanje področja sovražnega govora v Sloveniji, priprava predlogov aktivnosti za njegovo preprečevanje, svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov. Trenutno sicer še ni popolnoma jasno, kako ta svet deluje, kar je najhuje, pa je, da niti ne vemo, kaj je sploh definicija sovražnega govora. “Ali bo svet lahko celo sankcioniral sovražni govor? Kar je zagotovo frontalni napad na svobodo govora s strani izvršilne oblasti,” meni Mitja Iršič.
Svoboda govora je eden izmed sedmih stebrov svobode. Po mnenju Jožeta Biščaka je ta človekova pravica oziroma svoboščina povzročila, da je šla naša civilizacija naprej kot nobena doslej. “Svoboda govora je fundamentalna sestavina liberalnega reda, v katerem živimo na Zahodu. Samo ena petina svetovnega prebivalstva živi v pravih liberalnih demokracijah, medtem ko sedem milijard ljudi živi v takšni ali drugačni avtokraciji.” Kaj to pomeni, se sprašuje Mitja Iršič. “Svoboda govora ni nekaj samoumevnega in jo je treba obvarovati.”
V Ameriki so ustavni sodniki že večkrat poudarili, da je tudi sovražni govor svobodni govor. Tudi v Evropi imamo svobodo govora podobno urejeno, le z nekimi omejitvami. Takrat ko gre za neposredno grožnjo nekomu osebno ali pa neki skupini, je dejal Iršič.
Zakaj je pomembno, da je pravica svobode govora ustavno zaščitena?
Ker bo imela vsaka oblast, najsibo leva ali desna, težnjo, da kontrolira svobodo govora oziroma kritiko svojega dela, pravi Iršič. “Vsi se spomnimo primera, da so v Rusiji šli v zapor tisti, ki so rekli, da je v Ukrajini vojna, ne pa posebna vojaška operacija. In mi zdaj živimo v svetu, kjer izvršilna oblast ustanavlja strateški svet, ki bo preganjal in omejeval “sovražni govor”.”
V primeru Slovenije pa je pomembno, da prav sodna veja oblasti nekako ni absolutna, kar se tiče pravice do svobode govora. Jože Biščak je bil namreč obsojen “verbalnega delikta”. “Ja, moja zadeva je res absurdna. Še posebej od Aleksandra Škorca, ki na žalost ne piše več za Demokracijo. Pisal je Glose že precej let in ima svoj način pisanja, konec leta 2022 je napisal gloso z naslovom Presežki in jo razdelil na pet delov, v njej pa je opisoval problematiko migrantov. Novinar Radio Slovenije je na družbenih omrežjih objavil le odsek in razširilo se je, češ da širimo rasizem, da smo ksenofobični. Prišlo je čez 10 ovadb, opisuje Biščak in nadaljuje, da so se jim na vratih pojavili tudi policisti, kasneje pa se je pričelo sojenje. Ker tožilstvo ni moglo dokazati, da so s to gloso kršili javni red in mir, so modificirali obtožnico in napisali, da smo razžalili migrante. To je neumnost, pravi Biščak, “kvečjemu bi jaz bil lahko užaljen, da je kršil ozemeljsko suverenost Slovenije.“
Imamo torej nek dokaz, da slovensko pravosodje že širi definicijo, kaj je sovražni govor in krči meje svobode govora, dodaja Iršič in pravi, da je takšna sodba strašljiva, “danes si bil na vrsti ti, drugič bo nekdo drug, če bodo govorili o pravični redistribuciji premoženja ali podnebnih spremembah”.
Da bi ugotovili, kaj si mislijo ljudje o svobodi govora, so se za oddajo sprehodili tudi po ulicah in mimoidoče vprašali, kaj je zanje svoboda govora in ali bi jo morali omejevati zaradi sovražnega govora. Večina jih meni, da je svoboda govora, da poveš, kar si mislimo, in da sovražni govor lahko pomeni za vsakega nekaj drugega, “že samo če se ne strinjaš z mnenjem nekoga drugega, se že lahko opredeli, da je to sovražni govor”.
To pomembno temo sta prikazala tudi z animacijo z naslovom Nika, Robert in njuni prijatelji, ki si jo lahko ogledate na spodnji povezavi.
Sara Kovač