Ker je splošno znano, da imamo v Sloveniji praktično najvišjo ceno električne energije, čeprav jo sami proizvedemo ogromno, so nedvomno na mestu vprašanja, ki jih je v zvezi s predrago električno energijo zastavil solastnik vrhunskega podjetja Dewesoft in podpredsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez.
“Dajmo se vprašati, kje je tisto osnovni greh, da imamo mi praktično najvišjo ceno električne energije v Evropi,” je Jure Knez izpostavil uvodoma in dodal, da mi proizvajamo svojo električno energijo po ceni približno 50 evrov na megavatno uro (MWh), proizvedemo pa 80 odstotkov svoje električne energije. “Tudi če moramo tistih 20 procentov kupiti po 300, 400, 500 evrov, in če vse to zračunamo, pridemo na okoli 100 evrov na MWh ali kakšen evro več ali manj,” je ob tem pojasnil.
“Zakaj dobivamo ponudbe za 450 evrov na MWh? Zakaj moramo dajati subvencije?” je poudaril in dodal, da je to zanj tisto ključno vprašanje, na katerega preprosto ne dobimo odgovora. Kot je povedal, je bilo mogoče v pogovoru z ministrom za okolje, podnebje in energijo RS Bojanom Kumrom slišati, da so se v začetku leta podpisale škodljive pogodbe, po kateri je slovensko elektrogospodarstvo prodalo električno energijo po zelo nizki ceni, sedaj pa jo kupujemo po zelo visoki ceni.
Jure Knez, Klub slovenskih podjetnikov, zastavlja prava vprašanja v zvezi s predrago električno energijo. pic.twitter.com/LRqnDDwA4b
— arnika🇸🇮 (@nimivseeno) December 16, 2022
Kneza zanima, kdaj se te pogodbe zaključijo. “Kdaj bomo lahko kupovali svojo lastno energijo po nizki ceni, da ne bomo obremenjevali bodočih rodov z dodatnim zadolževanjem? Tega odgovora nimamo,” je kritičen in dodaja, da je to pri podpisu pogodb ključnega pomena.
“Če se te pogodbe resnično iztečejo sredi drugega leta, zakaj gospodarstvo ne podpiše pogodb za pol leta?” je izpostavil in dodal, da možnosti, da bi se podpisalo pogodbo, kupilo lastno energijo in s tem ne bi obremenjevalo proračuna, skorajda nimajo. Kot je povedal, so elektrodistribucijska podjetja, proizvodna podjetja odgovorila, da je to poslovna skrivnost. “Zame to ni odgovor. To so državna podjetja, mi smo državljani, mi smo tako rekoč lastniki teh podjetij, in mislim, da si zaslužimo odgovor na vprašanje,” je poudaril in dodal, da se lahko potem pogovarjamo, koliko subvencij bo potrebnih, zakaj so sploh potrebne, moramo pa se seveda tudi vprašati, kdo je sploh podpisal te škodljive pogodbe.
Ž. N.