Po tem, ko je koalicija v četrtek dosegla, da je bil sprejet sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, je poslanec SDS Andrej Poglajen v zvezi s samim namenom omenjenega sklepa izpostavil, da gre za “zaščito lika in dela predsednika vlade Roberta Goloba in preprečitev razkritja vseh rabot in malverzacij znotraj slovenske energetike”.
Predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič je aprila v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja predhodni preizkus zahteve za parlamentarno preiskavo na Ustavnem sodišču RS, če bi Zakonodajno-pravna služba DZ ugotovila, da obstaja dvom o ustavni dopustnosti zahteve za parlamentarno preiskavo. Poslanci so novelo tudi že dvakrat potrdili, in sicer prvič sredi julija, po vetu Državnega sveta RS pa vnovič v začetku septembra.
V SDS so na to v državni zbor minuli teden vložili referendumsko pobudo. Zbiranje podpisov bi moralo steči 1. oktobra in bi bilo mogoče vse do 4. novembra. A kot kaže, bo ta rok brezpredmeten, koalicijski poslanci so namreč v predlogu sklepa, ki je bil prav tako sprejet, zapisali, da se predlog novele uvršča v eno od štirih izjem, za katere ustava določa, da referendum ni dopustno razpisati.
Poslanec Andrej Poglajen je v oddaji Tema dneva pritrdil na vprašanje, če se vladajoča koalicija torej vztrajno brani referenduma. Meni, da dogajanje v državnem zboru to jasno dokazuje. “Seveda pa je v bistvu to samo obvod, ki ga uporabljajo zato, da ščitijo lik in delo Roberta Goloba. Kajti vsi vemo, da je edini namen tega zakona, ki ga je predlagala koalicija s prvopodpisano Urško Klakočar Zupančič, samo sredstvo za blokiranje morebitne preiskovalne komisije, ki bi ugotavljala, kaj je Golob delal na Geni I-ju, kaj se je dogajalo v slovenski energetiki, in seveda tudi kako je Gibanje Svoboda prišlo do financiranja za njihovo predvolilno kampanjo.”
Epilog zgodbe se je začel po navedbah Poglajna odvijati takoj v obdobju formiranja te preiskovalne komisije. Tedaj je namreč Urška Klakočar Zupančič vložila zakon, na katerega referendum želimo iti. “S tem je pokazala, da želijo zakriti vsa ta dejanja. Nekako eklatanten primer vsega tega je tudi to, da je SDS nato vložila novo zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, vendar tudi te predsednica DZ ni hotela uvrstiti na dnevni red DZ, in to navkljub tretjinskim podpisom poslancev v DZ”. Po mnenju poslancev je temu tako, ker se zavedajo, da bi preiskovalna komisija pokazala in podala državljankam in državljanom odgovore, kako je Svoboda sploh prišla na oblast.
“Ali ljudje podpirajo spremembo zakonodaje na področju ustanavljanja preiskovalnih komisij?” bi se po beseda poslanca moralo glasiti vprašanje, zastavljeno na referendumu. “Seveda pa bi bilo tukaj treba tudi skozi javni diskurz jasno določiti oziroma se opredeliti glede omenjenih sprememb. Kajti še enkrat, to realno vprašanje ni, ali ljudje podpirajo spremembe zakonodaje, ampak bi bilo realno vprašanje, ali bodo ljudje dovolili oziroma bi dovolili, da se Roberta Goloba, slovenske energetike pa tudi Gibanja Svoboda ne bi preiskalo,” je bil jasen.
Gre za zlorabo odločb s strani prvopodpisanih in koalicije
Na vprašanje, kakšno moč imajo v opoziciji, da lahko pride do tega referenduma, je pojasnil, da še edino možno odločitev v zadnjem primeru predstavlja seveda Ustavno sodišče RS. “Mislim, da izgovarjanje na to, da trenutni zakon prinaša določene spremembe, ki jih je Ustavno sodišče RS zapisalo v svojih treh odločbah v danih primerih, je pesek v oči za slovensko javnost, kajti zakon niti v enem delu ne odpravlja anomalij, za katere se je Ustavno sodišče RS opredelilo v svojih odločbah,” je poudaril in še dodal, da gre tukaj v bistvu za “zlorabo teh odločb s strani prvopodpisanih in koalicije”.
Ž. N.