Danes objavljamo nadaljevanja vzpona Kamale Harris. Tej se nasmiha, da jo bodo demokrati poslali v boj proti Donaldu Trumpu. Kako je lahko tako očitno nekompetentna oseba prilezla tako visoko? V prvem delu smo povzeli njen meteorski vzpon znotraj kalifornijskega pravosodnega sistema na skorajšnji vrh najvplivnejše države na svetu.
Podrobnosti njenega političnega vzpona razkriva konservativni novinar Ben Shapiro v trodelni spletni oddaji Scamala: Kamala Harris brez maske. V drugem delu obravnava njena leta v ameriškem senatu, kjer jo je ameriška javnost spoznala po njenem ostrem, a tudi neavtentičnem, pretirano zaigranem slogu nastopanja.
Ameriški liberalni mediji so jo pri njenem delovanju podpirali. Ko je na zaslišanjih prekinjala sogovornike, so mediji zapisali, da so njeni sogovorniki prekinjali njo. Svoje nastope je pogosto izrabljala za pridobivanje političnega kapitala. Pogosto je poudarjala svojo barvo kože in etnično dediščino, saj ji je to v poblaznelem svetu leve identitetne politike koristilo. Shapiro sicer v prvem delu spletne oddaje razkriva, da je odraščala v še kako privilegiranem okolju.
Svoj politični kapital pa je kovala tudi z napadanjem političnih nasprotnikov. Eden bolj prominentnih je bil kandidat za vrhovnega sodnika Brett Kavanaugh, ki ga je razglasila kot sovražnika enakopravnosti. Ben Shapiro razkriva, da je skušala preprečiti njegovo nominacijo tako, da ga je hotela pretentati, da bi pomotoma izrekel laž. Lotila se ga je tudi z obtožbami o spolnem nasilju na podlagi pisma, ki ga je napisala kalifornijska visokošolska profesorica Christine Blasey Ford. Fordova se ni spomnila lokacije, datuma, časa zabave, niti nobenih drugih udeležencev, a je kljub temu trdila, da je bil Kavanaugh del pijane skupine srednješolcev, ki so jo skušali posiliti. Harrisova je obtožbe pograbila z vso silo in skušala preprečiti Kavanaughovo imenovanje za vrhovnega sodnika.
Na koncu ji je kljub njenemu silovitemu angažmaju spodletelo. A to niti ni bilo tako pomembno. Harrisova je postala medijska zveza levih medijev in le nekaj mesecev po koncu njenega javnega linča je najavila svojo kandidaturo za predsednico ZDA.
Hotela je postati “ženska Obama”
Zgodnje javnomnenjske ankete so bile optimistične. Bolje od nje se je odrezal zgolj socialistični demokrat Bernie Sanders. Svojo kandidaturo je napovedala na dan Martina Luthra Kinga v Oaklandu. Političnega shoda se je udeležilo približno 20 tisoč ljudi. Pristašem se je predstavila kot progresivna kandidatka, zainteresirana za dobrobit temnopolte populacije in srednjega razreda. Kot opozarja Shapiro, so se njene napake začele že na samem začetku kampanje. Njen fokus na srednji razred je deloval neavtentično, saj je bila do sedaj ves čas kandidatka demokratskih elit. Tudi grafična podoba njene kampanje ni bila najboljša.
Med demokratskimi debatami je Joeja Bidna obtožila rasizma, samo sebe pa predstavila kot eno od žrtev rasistične ZDA. Vse skupaj deluje naravnost absurdno zunaj radikalno levega balončka demokratske stranke, ne pa tudi znotraj, zaradi česar ji je napad pridobil nekaj simpatij. Malo po tem je morala požreti svoje besede, saj so bile njene obtožbe povsem neutemeljene.
Njen nenavaden smeh
Kampanja se je nadaljevala in v teku le-te je večkrat sama poškodovala svojo javno podobo. Poleg vsesplošnega občutka neavtentičnosti, ki ga je vzbujala, je javnost spoznala tudi njen nervozen smeh, ki je izbruhnil tudi ob najbolj napetih ali neprimernih trenutkih.
Shapiro poroča, da njene kandidature ni uničil Bidnov protinapad, temveč kritika strankarske kolegice Tulsi Gabbard, ki za razliko od Harrisove ne spada na skrajno levi rob demokratske stranke. Izpostavila je, da dokazi njenega preteklega dela ne podpirajo njenih trditev, da je progresivna kandidatka.
Vse bolj je postajalo jasno, da je kampanja Kamale Harris zlagana. Trend padanja podpore je skušala nadoknaditi z najbolj absurdnimi javnimi nastopi, zaradi katerih je postala tarča posmeha.
Kamala Harris dancing along with marching band drums celebrating doing dance moving to beat marching cheering happy instruments music playing with kids Vice President woman in blazer pic.twitter.com/2gdJTU06W7
— Brian’s Reaction Videos (@celestesangels) November 14, 2022
V vmesnem času je začela razpadati tudi njena volilna ekipa. Nekdanja članica jo je med drugim obtožila, da so njena osebna stališča nejasna. Z drugimi besedami, Kamala Harris je brez načel.
Ko se je Harrisova naposled umaknila iz demokratske tekme, je kot razloge navedla slabo finančno sliko in potrebo po tem, da se demokratska stranka poenoti okrog zmagovalnega kandidata.
Kako je identitetna politika kot luč na koncu tunela
Kdorkoli je mislil, da se je njena politična pot zaključila, se je motil. Biden je v spopadu z republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom potreboval podporo skrajne levice, temnopolte skupnosti in levo usmerjene ženske populacije. V času, ko so ZDA pretresali nemiri po smrti Georga Floyda, se je Kamala Harris kazala kot idealna kandidatka za podpredsedniško funkcijo. V igro je ponovno vstopil Barack Obama, še vedno siva eminenca demokratske stranke. Z njegovo pomočjo je lahko premostila tudi nasprotovanje Bidnove soproge Jill Biden, ki do Harrisove ni gojila prav nobenih simpatij. Harrisova je postala kandidatka za podpredsednico.
Kamala Harris time to recreate the “we did it Joe Biden” movement again pic.twitter.com/uo8IqnfPVW
— Agbábíàká of ManUtd (@_agbabiaka) July 21, 2024
Tudi tokrat njeni nastopi niso bili nič boljši. Ponavljala je vse stare napake javnega nastopanja in utrjevala svoj status neavtentične političarke. Na plan so ponovno začeli prihajati dokazi o njenem pomanjkanju vrednot, kar pa, kot vemo, ni imelo odločujočega vpliva. Joe Biden je postal predsednik ZDA, Kamala Harris pa njegova podpredsednica.
Se nadaljuje …
Ž. K.