Videti je, da je Javier Milei na novo napisal pravila politične igre. Komunizem bo zopet postal grda beseda, “brezplačno” pa bo dobilo izvirni pomen: davkoplačevalsko financirano. Milei je prvi voditelj nas svetu, ki mu je uspelo postati priljuden in priljubljen, čeprav je napovedal boleče reforme. K temu pripomorejo tudi vsakodnevni skeči in komični dogodki, ki jim prisostvuje novi argentinski predsednik.
V očitno načrtovanem skeču je napovedovalec govoril o tem, da je komunizem najboljši sistem za argentinsko republiko, in se vprašal, kdo bo to zanikal.
V tistem trenutku pa se mu za hrbet prikrade sam Javier Milei, rekoč: “Kaj pomenijo te neumnosti branjenja sistema, ki je bil porazen ekonomsko, družbeno in kulturno, ob tem pa je povzročil 150 milijonov žrtev.”
Milei nadaljuje kot sodobni prerok libertarizma: “Pusti za sabo to napako, pot sovraštva, zavisti in zamerljivosti. Poleg tega, a si vedel, da so levičarji klub majhnih tičev?” Napovedovalec ga povpraša, zakaj. “Kdo pa se bo pritoževal nad povprečnim penisom? Tisti, ki ima majhnega. Tisti, ki ima velikega, ne bo zahteval amputacije. Prestopi na dobro stran!”
Don’t talk about communism around Javier Milei. pic.twitter.com/7BH0tjiCcK
— DutchLibertarian (@LibertarianDuty) January 2, 2024
Skeč zaključi z zdaj že globalno ponarodelo: “Viva la libertad, carajo!”
V ozadju se dogajajo strukturne reforme
Medtem ko Milei na zunaj zabava navadne smrtnike, ki so prej volili socialiste in jih tako usmerja na pravo pot, pa se zadaj dogajajo ključne reforme:
Z deregulacijo bi zaračunavanje najemnine v dolarjih postalo zakonito. Prav tako je Milei omilil delovno zakonodajo s poskusno dobo za novozaposlene s treh na osem mesecev. Zakoni o odškodninah za odpuščanje brez razloga so bili spremenjeni v korist podjetij, obenem pa načrtuje ponovna pogajanja o delovnih pogodbah, ki veljajo od leta 1975. Odpravil je tudi omejitve izvoza in dejal, da bo internetni trg liberaliziran.
Ravno tako je opustil pravila, ki preprečujejo privatizacijo državnih podjetij, in uvedel spremembe na področju stavkanja ter ukinil vse subvencije za javno prevozno podjetje, kar bi lahko močno dvignilo cene vozovnic. Njegov cilj je obnoviti državo, posameznikom vrniti svobodo in avtonomijo ter odpraviti kopico predpisov, ki so dušili gospodarsko rast.
Gre za ključne reforme, katerih manko je argentinsko gospodarstvo več desetletij kot mlinski kamen držal stran od poti razvoja in izobilja. Peronisti so izkoristili splošno nagnjenost Latinoameričanov do socialističnih idej, rezultat pa je bil obubožanje države, nekoč ene najbogatejših na svetu.
I. K.