Šušlja se, da naj bi v kratkem izdali energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka krške nuklearke. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je za Nova24TV glede tega povedal, da bo potem, ko državni zbor potrdi strategijo, ki jo predlaga minister Andrej Vizjak in kjer je zapisana dolgoročna raba jedrske energije, kot minister v roku enega meseca izdal posebno energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearke v Krškem.
“Mi potrebujemo nuklearno energijo. Slovenija je in bo nuklearna država. To je namreč potrebno, če želimo biti energetsko neodvisna država. Zagotavljamo varno uporabo nuklearne energije in k temu bomo stremeli tudi pri izdaji energetskega dovoljenja za drugi blok,” je pojasnil minister Jernej Vrtovec.
Celotnega omrežja ne moremo polniti le iz obnovljivih virov energije
Glede na to, da Avstrija ni naklonjena gradnji drugega bloka, je Vrtovec povedal, da je v pogovorih tema tekla tudi o tem. “Poznamo politiko sosednje Avstrije, potrebno pa je vedeti, da je stališče Evropske komisije tukaj zelo jasno. Ne vidimo tukaj nobenih težav,” je povedal Vrtovec in dodal, da se je vendarle potrebno zavedati, da oni prejemajo elektriko tudi iz naše nuklearke. “Nuklearna energija je v tem trenutku res potrebna, kajti celotnega omrežja ne moremo polniti le iz obnovljivih virov energije. Potrebe so namreč res velike in bodo še večje glede na to kaj vse obljubljajo sosednje države. Zlasti Nemčija na področju avtomobilske industrije in električnih avtomobilov. Če bo čez 20 let 20-krat več električnih avtomobilov bo elektrike premalo. Potrebno bo poseči po nuklearni energiji.”
Po besedah Vrtovca je preuranjeno govoriti o tem, kdaj bo mogoče zagnati drugi blok. “Mi bomo začeli prvi korak z izdajo energetskega delovanja. To predstavlja začetek vseh upravnih postopkov. Potem sledijo umeščanja, odločitev o investiciji. To ni uraden začetek, ampak prvi postopek pri vseh upravnih postopkih. Nekje je vendarle potrebno začeti in presekati ta gordijski vozel. Dolgo časa se pogovarjamo o nuklearki, ampak to je vlada, ki sprejema odločitve, četudi so te težke. Mi njih bomo sprejeli,” je poudaril minister.
Prihaja do korakov, da se zmanjšajo gneče na mejnih prehodih
Minister Vrtovec je na Brdu pri Kranju gostil ministrsko srečanje o čezmejni povezljivosti med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom, ki ga je ministrstvo organiziralo v luči slovenskega predsedovanja Svetu EU. Dobro razvita in povezana transportna infrastruktura je ključno gonilo za dobro socialno integracijo, ekonomsko rast in delovna mesta, kakor tudi za pritegnitev novih naložb, so po srečanju sporočili z ministrstva. Z namenom, da bi vzpostavili sodoben, učinkovit in visokokakovosten transport, so potrebna skupna prizadevanja vlad držav Zahodnega Balkana in Evropske unije, ki morajo zagotoviti dobro infrastrukturo, uvesti skupne rešitve, temelječe na harmoniziranih pravilih in podprte z digitalnimi in zelenimi rešitvami in sodobnimi tehnologijami.
Po besedah ministra so se z ministri Zahodnega Balkona in tudi sosednjimi državami Evropske unije sestali, ker je to pomembno za mobilnost ljudi, kot tudi za razvoj slovenskega in gospodarstva na Zahodnem Balkanu. “Ključnega pomena je, da zmanjšamo gneče na mejnih prehodih, da izboljšamo pretočnost, zlasti na 10. koridorju (gre za železniški tovorni koridor Alpe-Zahodni Balkan, ki poteka preko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bolgarije do meje s Turčijo). To je za naše sosednje države ključnega pomena . Z vzpostavitvijo zelenih pasov, zlasti na mejnih prihodih bomo lahko rešili mnogo zagat. Tukaj imam predvsem v uvidu mejne prehode med Hrvaško in Srbijo. Nastajajo namreč 10 kilometrske kolone vozil, kjer so ujeti tudi prevozniki iz držav članic EU, okrnjeno je oskrbovanje s surovinami in blagom, kot tudi z življenjskimi potrebščinami. To moramo sprostiti.” Minister verjame, da lahko soglasja najdejo tekom slovenskega predsedovanja. Temu je bilo namreč namenjeno tudi srečanje na Brdu med ministri EU in Zahodnega Balkana.
Na vprašanje, kako si predstavlja skupno upravljanje z mejnimi prehodi, je pojasnil, da gre tukaj za vrsto postopkov na enem mestu, ki bi jih lahko zagotovili. O tem so se pogovarjali s kolegi ministri in verjame, da lahko soglasje najdemo tekom predsedovanja. “Želim si, da bi bila tovrstna srečanja med ministri Zahodnega Balkana in sosednjih držav ter predstavniki prevoznikov, večkrat na leto. Kajti le na takšen način pride do določenih rezultatov.”
Vodi se družinam prijazna politika
Na začetku poletja so bile pripravljene posebne ugodnosti za vožnjo v javnem potniškem prometu. Vrtovec je pojasnil, da želijo s tem okrepiti javni potniški promet. “Zaradi tega smo sprejeli posebne ugodnosti- 75 odstotkov nižjo ceno nakupa vozovnic za družine, kjer je samo en mladoletni otrok. Nadejamo se, da bi se ljudje lažje odločili za prevoz z javnim potniškim prometom. Torej, da bi se družine med vikendi in v počitniškem času odločile: gremo na Bled, v Portorož, Prekmurje, Celje z vlakom, avtobusom in ne le z osebnim avtomobilom. To je tisti ukrep, ki v praksi pomeni, da se bodo ljudje za to odločali, če je vozovnica cenejša,” je poudaril in dodal, da na ministrstvu vodijo družinam prijazno politiko.
Številni deli Slovenije, konkretno Gorenjska, so se v zadnjih dneh spremenili v pravo gradbišče. Železnica se polaga popolnoma na novo, prenovil se je predor skozi Karavanke. Na vprašanje, kako dolgo bodo dela še potekala, je minister pojasnil, da se bo gradilo do konca poletja, potem pa se mora to progo odpreti. “Naj povem, da se konec julija odpira predor Karavanke, ki ga gradimo skupaj z Avstrijci. Govorim o železniškem predoru, seveda. Obnavljamo pa vse tri krake gorenjske železniške povezave in sicer od Kranja do Podnarta, Podnart-Lesce, Lesce-Jesenice. Gre za več kot 150 milijonski projekt.” Vrtovec je je pojasnil, da je mednarodna zapora predora Karavanke tista, ki je to omogočila. Na ministrstvu so potem sprejeli še dodatne ukrepe in začeli obnavljati celotno železniško povezavo od Kranja do Jesenic. “To bomo opravili v naslednjih treh mesecih in potem bo ta celotna proga končno prenovljena. Izkoristili smo mednarodno zaporo predora Karavanke in končno bo ta proga obnovljena. Naslednjih 50 let takšne priložnosti ne bi več bilo, zato smo jo tudi ujeli. Vlaki bodo dosegali večje hitrosti, prej boš iz Jesenic v Ljubljani, prej bo tudi tovor šel proti Bavarski, težje kompozicije bodo lahko vozile. Ta obnova gorenjske železniške žile je bila zelo potrebna,” je poudaril.
Nina Žoher