Gospodarska Zbornica Slovenije je znana po tem, da se zelo redko oglaša, ko leva politika tradicionalno s kijem po glavi nabija gospodarstvo. Tradicija izhaja še iz časa, ko je zbornico vodil tihi kader LDS, članstvo v zbornici pa je bilo celo obvezno, kar pomeni, da je šlo za ogromno prisilno združenje praktično vseh, ki so se zavili z gospodarstvom. Dobesedno zbornica “delovnega ljudstva”. Ko se oglasi GZS potem vemo, da so tokratni levi oblastniki grobo posegli meje sprejemljivega in gospodarstvu res naredili kakšno hudo krivico. Točno to se je zgodilo.
Tokrat je Golobovo vlado glede pomoči gospodarstva med energetsko krizo okarala celo direktorica GZS Vesna Nahtigal. “Kot veste je bila gospodarska zbornica res tvoren partner pri sodelovanju z vlado pri pripravi teh ukrepov, imeli smo svojega predstavnika v kriznem štabu, za njim pa močno zaledno skupino. In seveda, gleda na to, da smo v to vložili veliko energije, smo z današnjimi dejstvi razočarani.” je v izjavi povedala Nahtigalova.
Infrastrukturni minister Bojan Kumer je obljubil, da vlada uvaja kapico, verjeli smo, da bo to znižalo cene, kar pa se ni zgodilo. “Cene so absolutno previsoke. Če vzamemo trenutno višino ponudbe trgovcev in enostavno pomoč, ki jo obljublja vlada, dobimo ceno 250 evrov na MWh, pri kateri težko preživimo.”
Dodatni pogoji
V kategoriji pomoči za energetsko intenzivna podjetja, ki so upravičena do višjih stopenj pomoči (65 oziroma 80 odstotkov) je dodaten pogoj, da se EBITDA v prihodnjem letu (izključujoč pomoč) zmanjša za vsaj 40 odstotkov glede na referenčno leto 2021 oziroma je negativen, ter da EBITDA tudi po prišteti pomoči ne bo presegal 70 odstotkov lanskega. Nahtigalova trdi, da je to “velik omejitveni dejavnik”, ker podjetja vsaj letos nimajo takega upada dobičkonosnosti. Če pomoči za energetsko intenzivna podjetja niso dosegljiva, pa bodo lahko naša podjetja pravzaprav računala le na pomoči do štiri milijone evrov (tolikšna je najvišja splošna pomoč za vsa podjetja, kar pa je “pri tolikšnih stroških, kot jih imajo, premalo”
Nerealistične določbe
Opozorila je tudi na nerealističnost določbe, da se bodo morali prejemniki pomoči zavezati, da bodo v dveh letih po prenehanju ukrepa – tega bodo lahko koristili največ 30 dni v obdobju šestih mesecev – toliko denarja, kot bo subvencij, vložili v zeleni prehod. “Opozorili smo, da je nemogoče ob krizi v enem letu vložiti denar v zeleni prehod, sploh, ker vemo, kako je z dovoljenji.”
Kaže torej na dvoje: vlada nima manevrskega prostora, da bi ponujala večje subvencije električne energije. Ne pozabimo, da živimo v državi, ki se je od nekdaj ponašala z energetsko samooskrbo. Ko je prišla “svoboda”, smo simultano zaprli TEŠ in JEK, cena električne energije pa je ves čas Golobove vlade med najvišjimi v EU. Prav tako pa je videti, kot da je pomoč pretakanje denarja v obnovljive vire energije. Država kot mafijski šef podjetja, ki je zaradi slabih energetskih politik zašla v težave, izsiljuje, da morajo ves denar iz subvencij vložiti v zeleni prehod – se pravi v neučinkovite, drage, predvsem pa nestanovitne vire energije, ki brez premoga in jedrske energije ne morejo preživeti.
Andrej Žitnik