V tokratni oddaji Tema dneva je bil gost tiskovni predstavnik iz Društva sodnikov porotnikov Slovenije. Pojasnil je vlogo in pristojnosti sodnikov porotnikov ter izpostavil ključne nepravilnosti v slovenskem sodnem sistemu, ki domnevno trajajo že 34 let.
Med drugim tudi to, da “nekateri sodniki porotniki ne sodelujejo pri obravnavah, potem pa potrdijo tisto, kar odloči sodnik,” kar je zaskrbljujoče, saj odločajo o usodah ljudi, meni tiskovni predstavnik društva Zlatko Kukovec.
Na začetku je poudaril, da je sodnik porotnik po zakonu popolnoma enakovreden poklicnemu sodniku. Po njegovih besedah postopek vodi poklicni sodnik, ki najprej zastavi vsa vprašanja, nato pa lahko sodelujeta tudi oba sodnika porotnika. To izhaja iz 125. in 128. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavljata neodvisnost sodnikov in določata, da sodniki porotniki zastopajo ljudstvo ter sodijo v njegovem imenu. Kukovec je opozoril, da sodnika porotnika ne smeta biti podvržena vplivu predsednika senata, saj morata pri odločanju ostati povsem neodvisna.
V nadaljevanju je izpostavil pomembno dejstvo, da imata sodnika porotnika tudi možnost vplivati na končno sodbo. Če se sodnika porotnika strinjata med seboj in imata drugačno mnenje kot poklicni sodnik, lahko preglasita njegovo odločitev. To pomeni, da bi lahko bila sodba spremenjena bodisi v prid oprostitve ali obsodbe, ne glede na stališče poklicnega sodnika.
Na delovnih sodiščih ne poznajo zakonodaje?
Kukovec je delil tudi svoje izkušnje z delovnimi in socialnimi sodišči, kjer je opazil zaskrbljujočo prakso — sodniki porotniki pogosto niso dovolj seznanjeni z zakonodajo, ustavo in svojimi pravicami. Po njegovih opažanjih večinoma pridejo, podpišejo dokumente in zapustijo obravnavo, ne da bi aktivno sodelovali v postopku. Krivda za to po njegovem mnenju ne leži zgolj pri poklicnih sodnikih, temveč tudi pri sodnikih porotnikih, ki se ne zavedajo svojih pristojnosti.
Gost je prav tako kritiziral obstoječi center za izobraževanje sodnikov, ki ga je označil za nesmiseln. Opozoril je, da so poklicni sodniki že visoko pravno izobraženi — večinoma diplomirani pravniki, magistri ali celo doktorji — in da ni potrebe po dodatnem izobraževanju o evropski konvenciji o človekovih pravicah, saj naj bi njeno bistvo razumeli že otroci v osnovni šoli. Kot posledico teh neučinkovitih praks je navedel prezasedenost sodišč ter dejstvo, da je Slovenija med največjimi kršitelji človekovih pravic v Evropi, pri čemer je kar 70 odstotkov primerov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice povezanih s Slovenijo.
Posebej pereč problem Kukovec vidi na delovnih sodiščih, kjer en sodnik porotnik pogosto zastopa interese delodajalcev. Po njegovih besedah delodajalcem ne ustreza, da bi bili sodniki porotniki, ki zastopajo delavce, dovolj izobraženi in bi poznali svoje pravice. To po njegovem mnenju vodi v nepravične odločitve, zaradi katerih številne družine zapuščajo Slovenijo in iščejo zaposlitev v Avstriji, da bi se izognile dvojni obdavčitvi ali nepravičnemu izgubljanju zaposlitve zaradi nepremišljenih sodnih odločitev.
Kukovec je tudi izpostavil, da sodniki, ki kršijo človekove pravice, redko odgovarjajo za svoja dejanja. Skliceval se je na 288. člen Kazenskega zakonika, ki predvideva kazensko odgovornost sodnika za kršitve človekovih pravic, vključno z zaporno kaznijo do treh let. Do danes pa je bil po njegovih besedah kaznovan le en sodnik, ki je neupravičeno ločil otroke od staršev.
Voditeljica je opozorila, da Vrhovno sodišče in Ministrstvo za pravosodje podajata nasprotujoče si izjave glede pravic in dolžnosti sodnikov porotnikov. Kukovec je poudaril, da uradna spletna stran Vrhovnega sodišča jasno navaja pravice sodnikov porotnikov, kljub temu pa so od Sodnega sveta in Ministrstva za pravosodje prejeli odgovore, ki so v nasprotju s temi informacijami.
V zaključku je poudaril, da višja, vrhovna in celo ustavna sodišča v Sloveniji ne omogočajo javnih obravnav, kar je groba kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Društvo sodnikov porotnikov namerava, če se situacija ne bo izboljšala, obvestiti evropske poslance in poiskati pomoč tudi zunaj slovenskih meja, saj domače institucije, vključno z mediji, težave pogosto ignorirajo.
“Ne zaslužimo si sodstva, kjer se ponavlja praksa, podobna tisti iz preteklosti — kjer isti organ toži, sodi in kaznuje,” je bil jasen Kukovec in opozoril, da je pravna zaščita državljanov v Sloveniji slabša kot pred vstopom v Evropsko unijo. S tem društvo upa, da bodo z osveščanjem javnosti in pritiskom na pristojne institucije uspeli doseči potrebne spremembe v slovenskem pravosodju.
Celotno oddajo si lahko pogledate na spodnji povezavi:
T. B.