Ko gre človek v trgovino po živila, lahko vidi, da je vsak dan vse dražje. Vedno višje pa so tudi cene za elektriko in seveda vse ostale storitve. Marsikdo se je znašel na robu joka, na robu obupa. To samo dodatno dokazujejo klici v torkovo oddajo “Kdo vam laže?” z voditeljem Borisom Tomašičem. V studio je med drugim poklical 100-odstotni invalid z mizernimi 360 evri pokojnine. Nato upokojenka, ki že dlje časa ni kupila mesa, ker mora gledati na vsak evro. V studio, kjer takih klicev še pred pol leta ali letom dni ni bilo, je poklicala tudi upokojenka, ki si lahko zaradi nizkih dohodkov privošči za kosilo le jušno kocko v vodi ali pečena jajca.
Ko je 100-odstotni invalid Darko poklical v studio, je marsikoga upravičeno pretreslo, ko je povedal, da se mora v času visoke inflacije preživljati z zgolj 360 evri pokojnine. Ker se je s takimi dohodki nemogoče preživljati, kaj šele dostojno živeti, ne čudi, da je gospod v znak obupa napovedal gladovno stavko pred hramom demokracije.
Marija iz Gorenjske se je v studio oglasila v zvezi z vprašanjem o upokojencih z nižjimi pokojninami. “Nič ni slišati, da bi nam tudi kaj pomagali,” je žalostno dejala in ob tem povprašala, kdaj se bo na pomoč priskočilo upokojencem. “Kdaj to bo? Imamo Luka Mesca. Bi lahko to preverili?,” je dejala. Boris Tomašič ji je na vprašanje kar takoj odgovoril in ji povedal, da žal vladajoči nič ne pripravljajo. “Zaenkrat so naredili, kar so naredili. Nič niso napovedovali, da bi bilo še kaj drugega v načrtu. Poskrbeli so za tiste, ki prejemajo socialno pomoč, pa za otroške dodatke (te so namreč povišali), za upokojence pa žal nič,” je dejal.
“A javnim uslužbencem bodo pa dvignili plače? Nimam proti nobenemu nič. Lepo bi pa bi se bilo v Sloveniji malo pogovarjat. Tega pa res več ne razumem,” je dejala gospa in dodala, da si resnično želi, da bi se obe strani pogovarjali, ne zgolj obmetavali. Na to je Tomašič pripomnil, da se sam z veseljem pogovarja, ampak njega žal nihče nič ne vpraša. “Če bi bilo po moje, ne bi imel nič proti, da se dvignejo plače javnemu sektorju, saj je šla inflacija gor. Ampak treba je dvigniti tudi plače realnemu sektorju in pokojnine upokojencem. Cene so šle v nebo,” je poudaril Tomašič.
Meso je predraga dobrina
“Poslušajte, če vam jaz sedaj v mikrofon povem, kako si jedilnik krojim, kako si stroške prikrojujem, ker imam dobrih 600 pokojnine, da sploh skozi (mesec) pridem. Pa čemu vse se odpovem. Mesa nisem kupila že ne vem koliko časa. K sreči ga ne jem tako rada. To je morebiti plus. Pa vrt imam. Ampak recimo, če povem, čemu vse se odpovedujem. Pa nisem edina, veste. Veste, koliko je takih upokojencev,” so besede, s katerimi je gospa opisala svoj vsakdan, ki je daleč od dostojnega življenja.
V nadaljevanju je poudarila, da je žalostna, da se nihče ne spomni na vse, ki živijo s pokojninami, nižjimi od 700 evrov. “Kot da smo iz sveta zbrisani. Sej moramo glih tako živeti, pa vse plačati,” je razočarano poudarila in dodala, da je mogoče slišati, kaj vse bodo delali, eno, drugo, pa tretje. “Nič ne rečem, če imajo majhne plače, tisti, ki hodijo delat, da se jim povišajo otroški dodatki. V redu, vse lepo in prav. Sej kakšno pametno naredijo, ampak poglejte, za upokojence pa, kot da nas ni več. Posebno tistih z nizko pokojnino. Jaz tega ne razumem. Res ne razumem več,” je skrušeno dejala.
Tomašič je gospe priznal, da tudi sam ne razume več. “Ni prav in ni pošteno. Prav imate, da se moramo nehati obmetavati. Gospod Golob, spoštovani predsednik vlade, ste slišali to gospo. Ni edina. Ni osamljena. Raznorazni primerjalniki cen ne pomagajo nič. To, kar je rekla gospa. Ona mora paziti, da si preračuna, da pride do konca meseca. Prav bi bilo, da se poskrbi tudi za upokojence. Da se poskrbi tudi za tiste delavce na minimalni plači, na nizkih dohodkih, ki nimajo otrok. Za vse tiste, ki so pomoči potrebni. Zaposlenim pa lahko pomagate samo tako, da znižate davke na plače, ker sicer podjetja ne bodo zdržala,” je kritično poudaril Tomašič.
Spomnimo. V sredo smo opozorili na stisko gospe z mizerno pokojnino, ki si ne more privoščiti niti kosila. “Od 620 evrov pokojnine plačam 200 evrov za najemnino občinskemu stanovanjskemu skladu. 400 evrov mi ostane. Sem dobila poračun za plin – 190 evrov! Kako naj bi plačala, če niti kosila ne morem skuhati. Veste kaj jem, kocko juhe dam v vodo, pa zakuham z ribano kašo. Pa zeleno solato. To imam za kosilo, ali pa si spečem dve jajčki, pa solato. Takšna kosila imam,” je skrušeno povedala, povsem objokana, in dodala, da jo vseskozi pesti tudi bolezen. Pravi, da si nikakor ne more privoščiti, da bi ji kosilo vozili na dom. “Kako si naj privoščim, da mi kosilo vozijo, če nimam s čim plačati. Sem čisto obupana,” je dejala in zajokala.
Za vse, ki bi radi pomagali obupani gospe iz oddaje, nam pišite na [email protected], kjer vam bomo posredovali njene podatke za nakazilo pomoči.
Tomašič je vidno žalosten zaradi pretresljivih zgodb vlado pozval, da naj vendarle prisluhne ljudem. Pred volitvami so namreč obljubljali, da se borijo za ljudi. “Pridete na oblast, pa skrbite samo zase. Ljudje, predvsem pa upokojenci, ki so 40 let garali, pa sedaj ne morejo preživeti. Vsakdo si zasluži dostojno starost! Vsak delavec dostojno plačilo za delo in vsak upokojenec dostojno pokojnino, s katero lahko normalno preživi,” je dejal in spomnil na naslednji rek: “Triumf demagogov je kratek, posledice pa so lahko večne. Žal je ta triumf Roberta Goloba in te nesrečne koalicije z Gibanjem Svoboda, Levico in stranko SD trajal zelo kratko. Zamisliti se je treba, kam smo prišli in kam drvimo,” je prepričan, ljudje namreč ne vidijo perspektive, ne vidijo prihodnosti.
Najnovejša pogruntavščina nove vlade, izdelava primerjalnika cen, za katerega je šlo kar 58 tisočakov javnih sredstev, se je izkazala kot popolnoma neuporabna. Vsak izmed nas namreč v luči vrtoglavih cen ve, kje je kaj. Oni pa primerjajo stvari, ki sploh niso primerljive. Gre za fiasko, ki je po besedah Tomašiča primerljiv s fiaskom v zvezi z maketo za drugi tir. “Velikokrat pravijo, ideja je dobra, izvedba pa butasta. Tukaj pa je že ideja butasta. Da boš blažil draginjo, da boš povedal, v kateri trgovini so špageti ceneje ali pa čebula in krompir,” izpostavlja Tomašič.
Ne glede na strankarsko ali pa katero koli drugo okoliščino smo si verjetno vsi enotni, da si prav vsakdo zasluži dostojno življenje, ne pa da si bo v strahu, kako priti čez mesec, privoščil le jušno kocko v vodi ali bo celo izpuščal obroke. Stradanje v 21. stoletju je naravnost nedopustno, ker nekateri pač ne želijo oziroma ne znajo pomagati tistim, ki so se znašli v stiski. Na tem mestu je treba poudariti, da se morajo prav vsi poslanci ne glede na strankarsko pripadnost zavedati, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Od izvoljencev ljudstva se torej upravičeno pričakuje, da delajo v korist vseh ljudi, ne pa da svoje lastne interese postavljajo pred interese ljudstva. Predstavnikov, ki namreč gledajo zgolj nase, nihče od navadnih državljanov ne potrebuje. Ne smemo si dovoliti, da postanemo družba, ki na nekoga, ki je 40 let ali več garal, gledamo kot na dodatni strošek! Pokojnina namreč ni socialna pomoč, ampak povsem zaslužen denar po dolgoletnem službovanju. Ravno tako je prav, da se poskrbi za vse, ki delajo in prejemajo najnižje plače. Da se poskrbi za invalide, ki so prevečkrat prezrti, čeprav moramo vsi plačevati davke. Se mar kdo sploh še čudi temu, da se vedno več ljudi počuti, kot da so tretjerazredni državljani.
Sara Kovač