Hrana, bencin in energenti se dražijo, iz poročanja medijev pa je mogoče sklepati, da je vse super. Kot da smo v neki Indiji Koromandiji. Premier Robert Golob je dejal, da vlada dela na ukrepih in priporoča ljudem, naj se na draginjo navadijo. “Če bi to povedal Janez Janša, mislim, da bi bili kolesarji naslednji dan na ulicah,” je v oddaji Aktualno z voditeljema Borisom Tomašičem in Aleksandrom Rantom poudaril politični analitik Mitja Iršič in dodal, da je razočaran nad retoriko premierja in njegovih ministrov.
Prejšnja vlada je po besedah Mitje Iršiča začela svoj mandat v koronski krizi. Že prvi teden je bil pripravljen prvi PKP. V desetih dneh pa je bil že potrjen na vladi. “V drugem tednu se je začelo že piljenje prvega PKP. Ko je bil sprejet drugi PKP, so se že pripravili predloge za tretji PKP.” Golobova vlada pa se po Iršičevih besedah v glavnem ukvarja s kadrovskim cunamijem, ko poslušamo, kdo je sodeloval v Janševi vladi in kdo ni. “Moram reči, da sem zaenkrat pomirjen, da se vlada ne ukvarja s svojim socialističnim koalicijskim programom,” je poudaril.
Odgovorni urednik Siola Peter Jančič je poudaril, da je vlada Roberta Goloba prevzela oblast v nekem nerodnem času. Zelo podobnem tistemu, kar smo videli nekoč, ko je vlado prevzel Borut Pahor. “Vidimo nek hud gospodarski preobrat na svetovnem nivoju, recesijo celo, hudo inflacijo po Evropi in Ameriki, vzpon energetskih cen. Tako rekoč izredne razmere, ko bi morale vlade hitro reagirati. Glavna prioriteta te vlade pa je bila, da je poskušala število ministrstev povišati za pet. To je neverjetno! Za več kot tretjino bi povečali število ministrov. Zdaj, ko so ekonomske in socialne težave pred vrati, se bodo oni ukvarjali z dolgoročnim projektom, kako se soočiti s segrevanjem ozračja in takšnimi temami,” je zatrdil kritično in dodal, da je slabo, da jih nihče ne opozori, da je to slabo. Če se ne bodo ukvarjali s problemi, bodo po Jančičevem prepričanju končali točno tako, kot je Pahor. Vlada mu je namreč čez čas zaradi popolne nesposobnosti in vsesplošnih notranjih sporov, ker niso mogli narediti nič, razpadla. “Tudi tukaj se jim to lahko naredi,” je prepričan.
Pomanjkanje vodenja in smeri pri Golobovi vladi je po Jančičevih besedah opazno v primeru Ukrajine. Predsednica SD Tanja Fajon je pred volitvami prejšnjemu premierju Janezu Janši dejala, da ona ne bi šla v Ukrajino, ampak, da je potrebno iti k Vladimirju Putinu in da se tam rešijo vsi problemi. “Dva tedna je že ministrica, pa še ni šla nič v Moskvo. Dobila je pismo nekdanjega predsednika Milana Kučana, da moramo iti v Moskvo in nehati z orožjem v Evropi podpirati Ukrajino in doseči mir, da bi lahko Rusija obdržala čim več ozemlja. Druga skupina različnih posameznikov in skupin je potem napisala drugačno pismo, s katerim so podprli politiko prejšnje vlade, da je potrebno podpreti evropsko perspektivo Ukrajine in obrambo Ukrajine pred to hudo agresijo. Sedaj pa smo, sodeč po odzivu vlade, videli to njeno nedejavnost.” Sedaj bodo namreč naredili neko razpravo v parlamentu, kjer ima večino Golob, in bodo delali, kar bi on rad. “Če on ne ve, kaj bi rad, kako bodo poslanci vedeli!?” se je vprašal Jančič.
Voditelj Boris Tomašič je izpostavil, da se ta vlada problemov loteva z ustanavljanjem delovnih skupin, sovoditelj Aleksander Rant pa je ob tem spomnil, da se je prejšnja opozicija rogala nad ustanavljanjem strateških svetov. Iršič pa meni, da je bilo v času prejšnje vlade vse skupaj drugače, saj so bili ti svèti operativni. Predlogi so bili na mizi. “V roku 14 dneh so bili ukrepi na vladi sprejeti in so se že izvajali. Ko je prvič nastopil premier Janša, je nastopil z neko vsebino. Povedal je, kaj je koronska kriza in na kak način se jo moramo lotiti. Enako je bilo tudi pri ukrajinski krizi – predlagal je med drugim zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino. Nekateri strokovnjaki pri Natu pravijo, da je bila to morda prava odločitev,” je izpostavil in dodal, da je nedvomno tedaj bila neka vsebina, ki je pri Golobu ne vidimo.
Iršič ima občutek, kot da Golob ne ve, kaj govori. “On je v svojem svetu, kjer želi privatizirati svoje energetsko podjetje. Kaj drugega še od njega nismo slišali. Imam občutek, kot da ne pozna vsebine ali ga ta ne zanima. Ne zanima ga zunanja politika, energetska kriza. Slednje je še posebej nenavadno glede na to, da je vodil energetsko podjetje.” Iršič poudarja, da je problematično, da v času, ki je podoben koronski krizi, ustanavljamo svète, ki bodo najbrž delovali nekaj mesecev, preden bodo prišli kakšni ukrepi. Po drugi strani pa pravi, da je vesel, da se še niso začeli pripravljati radikalni ukrepi, ki jih je predlagala stranka Levica. Torej od progresivnega davka do obdavčitve nepremičnin. “Očitno bodo nekoliko prespali tudi zakon o dohodnini. Nižanje plač je po mojem mnenju politično pretežka odločitev, da ne bi vplivala na padec popularnosti.”
Po Jančičevih besedah nastopi težava, ko Golob glede Ukrajine govori, da se bodo še zmenili, njegovi poslanci in javnost pa sploh ne vedo, kaj je njegova vizija. To je namreč pomembno vprašanje. “Imamo pa koalicijo, ki je za izstop iz Nata. Znano je namreč stališče Levice. Imamo pa tudi obrambnega ministra in njegovega sekretarja Črnčeca, ki razlaga, da ne bomo izpolnili zavez Natu z nakupom osemkolesnikov, ker pač oni menijo, da to ni dobra rešitev, je bila pa ta dogovorjena v Natu z njihovimi strokovnjaki in to v času, ko so oni vladali,” je poudaril. Dodal je še, da je to na neki način popolnoma neresna politika za državo, ki bi bila rada resna. To so problemi za premierja, saj bi ta moral ponuditi odgovore, vizijo, da bi tudi sodelavci vedeli, kaj delati. “Mediji bi morali opozarjati na probleme, biti kritični do vlade, čeprav še ni minilo 100 dni. Na javni televiziji pa se v glavnem ukvarjajo s tem, kako bi ukinili oddajo Panorama. Si predstavljate!? To je sedaj največji cilj v teh nevarnih in pomembnih časih,” je bil kritičen.
Imamo medije, ki so popolnoma podrejeni politiki in nimajo nobene hrbtenice
Jančič je poudaril, da bi bilo zagotovo povsem drugače, če bi Janša tako kot Golob napovedal depolitizacijo medijev. “Prostor civilne družbe so pri nas zasedle neke skupine, ki so ga v bistvu okupirale in so se same sebe razglasile za civilno družbo in vse druge poskušale odstraniti. Največji problem pa je, da so te skupine v bistvu ustanovili politiki. LDS jih je ustanavljal: Mirovni inštitut in tako naprej,” je opozoril. Iršič je prepričan, da se tudi na levi strani zavedajo, da so mediji bolj prizanesljivi do levih vlad kot do desnih. “To se je pri ljudeh zakoreninilo in se jim sploh ne zdi nič posebnega. To je velika težava. Naloga desne politike je, da ljudem razloži, da je zanje bolje, če je na oblasti desna politika, saj so njihovi interesi bolj zastopani. Mediji takrat res postanejo čuvaji, na levi pa so zastopniki parcialnih interesov.” Po Jančičevih besedah je neverjetno, da so mediji kritiko opozicije glede povečanja ministrstev označili kot nagajanje opozicije. Očitno je, da imamo medije, ki so popolnoma podrejeni politiki in nimajo nobene hrbtenice. To je namreč več kot očitni primer nerazumne politike. To pa prav tako tudi pred volitvami ni bilo napovedano. “Bojim se, da bo rekord pri postavljanju vlade edini uspeh te vlade,” je pripomnil Tomašič.
O nameri reševanja prehrambene draginje, da bodo pozvali trgovce, naj znižajo marže, so v oddaji opozorili, da vsak racionalni novinar ve, da je to bedarija. Trgovci namreč dihajo na škrge. Intervencionistično bi namreč rada vlada posegla v cene tam, kjer bo trgovce in industrijo res bolelo. Iršič meni, da imamo tukaj možnost za zelo praktičen ukrep – znižajmo DDV na predkrizno raven, pa bo to koristilo potrošnikom. Jančič misli, da gre tukaj tako kot v primeru Ukrajine za kupovanje časa, ker nimajo rešitev. “Rešitev za cene goriva bi se lahko iskalo v trošarinah in okoljskih davkih, ki predstavljajo konkreten delež litra goriva,” je opozoril Iršič. Na Češkem so po njegovih besedah denimo povsem ukinili biogorivo v nafti, kar je znižalo ceno goriva za 3–5 odstotkov. “So inštrumenti, ki jih vlada lahko uvede danes, jutri, ampak retorika, ki jo slišimo s strani vlade, je kontrola cen, da bodo trgovcem povedali: po taki ceni lahko prodajaš,” je dejal Iršič.
Jančič je opozoril, da so na trgu elektrike cene neverjetno visoke glede na to, da imamo mi 100-odstotno samooskrbo. Ob tem, da se naša elektrika prodaja v tujini, iz tujine pa se uvaža v Slovenijo, cene pa so ponorele. “To področje je pri nas v lasti države, tudi prodajalci, čeprav se je Golobovo podjetje delalo, da ni, da si je lahko izplačeval višjo plačo. To pomeni, da bodo tam veliki dobički, ki itak spet padejo v roke države. Gen-i ima denimo povprečno plačo v višini 6 tisoč evrov,” je poudaril Jančič in dodal prepričanje, da tam, kjer nimamo lastne produkcije, bodo nastali problemi nekje konec leta.
Premier je rekel, da vlada dela na ukrepih, da si kupuje čas. Ljudem priporočajo, naj se na draginjo navadijo. “Če bi to povedal Janez Janša, mislim, da bi bili kolesarji naslednji dan na ulicah. Razočaran sem nad retoriko predsednika vlade in njegovih ministrov. Mislim, da smo v obdobju, ko se še ne zavedamo, kaj nas čaka,” je prepričan Iršič.
Sara Kovač