Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je danes med drugim obravnaval izvrševanje zakona o dolgotrajni oskrbi v delu, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo. Članica sveta zavoda Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije, je predlagala, da se pravice za pomoč in postrežbo iz sistema pokojninsko-invalidskega zavarovanja prenesejo v pravico po zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDO). Do zakona o dolgotrajni oskrbi je bila tudi zelo kritična, kar sicer ni nič novega, navsezadnje je zakon sprejela vlada Janeza Janše in ne njena politična opcija, ki 20 let ni bila sposobna sprejeti ničesar. ZDO je zgolj prelagala po predalih, bilo je okoli 117 različic.
Danes pa je presenetilo, da je bil do zakona o dolgotrajni oskrbi zelo kritičen tudi Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ. Na dolgo in široko je razlagal, da je ob sprejemu sam zagovarjal stališče, da je boljše imeti slab zakon, kot biti čisto brez, a vseeno hkrati dodal, da je zakon resnično slab in kako pristojni v času Janševe vlade niso upoštevali ničesar predlaganega. V tem delu se je tudi izkazalo, zakaj Marijan Papež preživi vse vlade.
Kaj jih moti v zakonu o dolgotrajni oskrbi?
Ćetkovićeva in tudi Papež sta na seji predlagala, da se obravnava stanje, ko naj bi se pridobljena pravica do dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prevedla v pravico na podlagi zakona o dolgotrajni oskrbi. Ponovno naj bi tudi preverjali in ocenjevali upravičence do pomoči in postrežbe.
Svetu zavoda ZPIZ sta predlagala oceno, ali ne bi bila ustreznejša rešitev, da pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ostane pravica v sistemu pokojninsko invalidskega zavarovanja in na tej podlagi tudi ne bilo prenosa sredstev iz ZPIZ v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za potrebe dolgotrajne oskrbe, kakor to določa ZDO. Povedano poenostavljeno, nekatere moti preveč dela.
Člani sveta so nato po daljši in polemični razpravi sprejeli sklep, naj se upoštevajo sklepi 28. seje Sveta zavoda ZPIZ, to pa je, da se pravica uživalcev dodatka za pomoč in postrežbo, ki jim je bila priznana do uveljavitve ZDO, še naprej izplačuje v ZPIZ.
Takratni sklep je tudi bil, da se svet zavoda ZPIZ ne strinja z načinom financiranja na način, kjer bi bilo potrebno nakazati sredstva, pridobljena iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagali so še, da se finančna sredstva, ki bi jih zavod nakazoval nad predvidenim zneskom izplačila za pomoč in postrežbo, zagotavlja iz državnega proračuna. Zadnji sklep pa je bil, da se bodočim izvajalcem dolgotrajne skrbe zagotovijo ustrezni roki za izvajanje zakona.
Svet Zavoda ZPIZ je tako danes vladi ponovno posredoval le prejšnje sklepe. To pa pomeni, da bo reševanje teh stvari naloga nove vlade, ki bo za to morala najti tudi denar v proračunu. Vsekakor gre za sklepe, ki nimajo tehtne podlage, zaradi tega se stvari za prejemnike pomoči ne bodo v ničemer spremenile na bolje.
Andrej Žitnik