Arheologi so v grobnici v kraju Qubbat al-Hawa na zahodnem bregu reke Nil nedavno odkrili deset mumificiranih krokodilov. Ocenjujejo, da so stari približno 2500 let. Po pisanju spletnega portala Art Daily so bili verjetno ohranjeni v obredu, s katerim so počastili božanstvo plodnosti, imenovano Sobek. Verjetno gre za dve vrsti krokodilov, odkritje pa je bilo objavljeno v strokovni reviji Plos One.
Krokodil je imel v egiptovski kulturi več tisočletij pomembno vlogo. Poleg tega, da je bil povezan z omenjenim božanstvom, je bil tudi vir hrane, dele živali, denimo njegovo maščobo, so uporabljali v zdravilne namene.
Mumificirane živali, vključno z ibisi, mačkami in pavijani, so razmeroma pogoste najdbe v egipčanskih grobnicah. Izkopali so tudi ostanke mumificiranih krokodilov, vendar so bili večinoma nedorasli ali pravkar izvaljeni. Poleg tega so krokodili, predstavljeni v novi študiji, odlično ohranjeni.
Najdišče Qubbat al-Hawa raziskuje skupina pod vodstvom Alejandra Jimeneza Serrana, egiptologa z univerze Jaen v Španiji. Leta 2018 so pod smetiščem iz bizantinske dobe odkrili sedem majhnih grobnic. V eni od njih so naleteli na mumificirane krokodile. Od desetih najdenih mumificiranih ostankov odraslih krokodilov so se od petih ohranile le glave. Preostalih pet je v različnem stanju ohranjenosti. Med njimi je eden, dolg več kot sedem metrov, ki je ohranjen skoraj v celoti.
Tako živalske kot človeške mumije so pogosto ovite s platnenimi povoji, pritrjenimi s smolo. Znanstveniki zato uporabljajo tehnike, kot so računalniška tomografija ali rentgenski žarki, da pogledajo, kaj se skriva za povoji. Mumije krokodilov iz Qubbat al-Hawa pa ne vsebujejo smole. Poleg tega so fragmente platna skoraj v celoti pojedle žuželke, kar je raziskovalcem omogočilo preučevanje mumij na mestu izkopavanja.
Na podlagi oblike lobanje in okostja domnevajo, da so v grobnici večinoma krokodili vrste crocodylus suchus, poleg njih so še crocodylus niloticus.
Da niso uporabili smole, pa kaže na to, da so krokodile verjetno mumificirali tako, da so jih zakopali v vročo, peščeno zemljo, kjer so se pred pokopom naravno posušili. To se je po mnenju raziskovalcev zgodilo pred ptolemajskim obdobjem, ki je trajalo med letoma 332 in 30 pr. n. št. “Od ptolemajskega obdobja naprej so uporabljali ogromne količine smole,” je povedala arheo-zoologinja na belgijskem Kraljevem inštitutu za naravoslovje in soavtorica študije Bea De Cuper.
Strokovnjaki domnevajo, da so bile krokodilje mumije pokopane okoli 5. stoletja pr. n. št., ko je bilo mumificiranje živali v Egiptu zelo priljubljeno. Vendar bo za gotovost potrebna radiokarbonska datacija, za katero upajo, da jo bo mogoče opraviti v bližnji prihodnosti, prav tako kot analizo DNK, s katero bi preverili, ali gre res za dve vrsti krokodila.
Sara Kovač