“Zelo me skrbi. Informacije, ki sem jih v zadnjem delu preiskovanja ekstremističnih skupin islamskega ekstremizma dostavljal policiji, to me res skrbi, ker živim v državi, ki ne ve nič o ničemer,” pravi najbolj znani slovenski heker Dejan Ornig, ki je dve leti in pol delal za slovensko policijo in ji nosil najbolj občutljive ter zaupne informacije, policija pa ga je “nagradila” s hišno preiskavo in kazensko ovadbo.
Dejan Ornig, najbolj znani slovenski heker, je v oddaji Eksploziv na Nova24tv z voditeljem Dejanom Kalohom spregovoril o vdorih v zasebne komunikacije, pa tudi o tem, kako ga je slovenska policija izkoristila. S slovensko policijo je sodeloval dve leti in pol, vendar ali se tudi počuti izkoriščenega z njihove strani? “Zadeva se je začela zapletat pri odmevnem primeru v javnosti Tetra. Več časa sem opozarjal policijo na varnostno ranljivost tega komunikacijskega sistema, nakar se ni zgodilo nič in sem bil primoran celotno zgodbo posredovat medijem, da bi se čim prej in čim hitreje varnostne ranljivosti odpravile. Ves problem te zgodbe je bil, da so me začeli preiskovati kot glavnega osumljenca vdorov, da so me začeli povezovati s kriminalnimi združbami, celo tovrstna vprašanja so bila večkrat izpostavljena, ko so me preiskovali v zadevi Tetra, namigovanja, da naj bi te informacije, ki sem jih pridobil skozi varnostno analizo komunikacijskega sistema Tetra, predajal kriminalnim združbam in postalo me je zelo strah, na kakšen način se želi policija maščevati oziroma posamezniki, ki sem jih v tej zgodbi nekako izpostavil. Postalo me je resno strah, kaj bi ti ljudje lahko dosegli, zato sem se odločil, da izpostavim še drugi del svoje zgodbe, to je tajnega sodelovanja s Policijo, natančneje z Oddelkom za obveščevalno in kriminalistično dejavnost. V tem delu sem bil primoran razkrit celotno zgodbo v povezavi s policijo.”
“S strani sistema sem bil dobesedno zlorabljen”
Ornig je v oddaji Eksploziv, ki si jo lahko ogledate v priloženem videu, razkril: “Vedno, tudi ko sem delal za policijo, sem delal v najboljši veri, da delam prav in zakonito, da ima policija vse pravno pokrito. Verjamem, da je pred mano še precej težka pot, da bom moral precej energije vložiti v to, da bom lahko dopovedal ljudem, širši javnosti, da bi v vsej tej zgodbi moral odgovarjat nekdo drug. Bil sem pravzaprav dobesedno zlorabljen s strani sistema. Sistem je pač potreboval informacije in jaz sem bil priročno sredstvo za dosego njihovih ciljev.”
“Država je ugrabljena s strani določenih ljudi, ki jim dobro plačane službe zelo ustrezajo”
Ornig je sicer že v diplomskem delu raziskoval sistem Tetra, Vinko Gorenak pa je v njegovem primeru celo izjavil: “Če bi bil takrat notranji minister ob izbruhu te afere, bi vas zaposlil namesto šefa varovanja policijskih elektronskih podatkov in odpustil tistega, ki to delo opravlja sedaj.” Vendar pa je dejstvo, da Orniga namesto službe čaka sodna obravnava, na kar je Kalohov gost, slovenski heker Ornig, odgovoril: “Najverjetneje si vsak gledalec lahko ustvari svoje mnenje o tem, kaj bi morali narediti z ljudmi, ki pokažejo intuziazem, znanje, željo po boljšem svetu in boljši prihodnosti. Mislim, da ga ni človeka, ki si ne bi želel imeti take ljudi v državi oziroma ki si ne bi želel take države, z ljudmi, ki želijo in delajo dobro, na pošten način, ki imajo znanje in potenciale. A očitno je naša država ugrabljena s strani določenih ljudi, ki jim zelo ustreza, da so v dobro plačanih službah.”
Natančno spremljal Facebook skupine, forume, nogometne huligane, islamiste …
Ornigova zgodba s policijo se je okrepila decembra 2012, ko je stopil v stik s kriminalistoma Klemnom Radetičem in Mitjo Mišigojem. “Naloga je bila jasna – v tistem času je bilo poškodovanih kar nekaj policistov; ni se vedelo, kakšna bo nadaljnja situacija in kaj se lahko pričakuje. V tej zgodbi so me aktivirali, da najdem vse napadalce teh vseslovenskih ljudskih vstaj, ki so izvrševali kazniva dejanja, kasneje pa so prihajala navodila, da se dejansko spremlja vse potencialne osebe, ki bi lahko sodelovale na protestih. Od takrat naprej sem se začel zavedat, da je zadeva masovna. Facebook skupine, forumi … so se konkretno spremljali, dejansko so se zbirale informacije o protestnikih.” Kasneje pa je šel še dlje – po naročilih policije je moral slediti nogometnim huliganom, islamistom … “Policija me je precej zasula z delom. Spomnim se, ko sem dobil določeno nalogo – preveri to osebo, to skupino … -, je bilo operativnih informacij, ki so bile zbrane, ogromno. Policija je zaradi narave svojega dela potrebovala informacije in kaj je lažjega kot aktivirati informatorja, ki pridobi maso podatkov? Te podatke je bilo potrebno obdelat in to je še dokaz več, da pri tej zadevi nista sodelovala le dva policista, ampak več analitikov. Šlo je za kup zajetnih podatkov, profilov; zadeva je bila preobširna, da bi jo obdelovali le Dejan Ornig in dva, trije kriminalisti, ki so se šli Jamesa Bonda.”
Trpel ob preverjanju pedofilskih zadev in islamskih skrajnežev
Šel je v drobovje kriminala, islamskih skupin … Kateri primer pa mu je dal misliti, v kakšni državi živimo? “Zelo težko mi je bilo, ko sem dobil nalogo po preverjanju pedofilskih zadev. Tukaj moram jasno povedati, da sem imel težave, in tudi pri islamskih skrajnežih, ker sem se jasno zamislil nad tem, kako zelo malo manjka …. Ampak ne bi želel zdaj javno izpostavljat določenih zadev … Ko prebiraš vse te komunikacije in moraš obdelat goro informacij, je zelo naporno za človeka, ampak hkrati sem verjel v to, da delam nekaj dobrega. Še danes verjamem, da kar sem vsebinsko počel, je bilo družbeno koristno. Problem je v tem, da policija tega ni imela pravno pokritega, čeprav sem verjel, da ima. Komu pa naj zaupamo, če ne policiji oziroma državi?” se sprašuje Ornig.
“Elektronska pošta je dokaz, da sem za policijo dejansko delal, drugače bi tudi to zanikali”
V sledenju je prišel v bližino Roberta Zavašnika v primeru Lipa, slovenskega terorista Žavbija … “Kaj je poudarek tega celotnega primera? Da si policija v demokratični državi ne sme nikoli in nikdar privoščiti tako masovnega zbiranja informacij in podatkov in dela brez sodne odredbe, kar pomeni, da državo vodi policija. To je zelo hud problem, kar se je izkazalo tudi v mojem primeru, da policija ni imela pravno pokritih zadev. Najhuje pri tej zgodbi je pokazati, da sem bil jaz tisti, ki je zavajal celotno slovensko policijo in dva, tri kriminaliste. To je nedopustno in boril se bom, da bom dokazal, da temu ni tako.” Z omenjenimi kriminalisti ni sodeloval le kot policijski informator, “ampak sem bil tudi osebni prijatelj. To je taktika, ki se je poslužuje policija. Komunicirali smo preko SMS, mailov … Na srečo je elektronska pošta dokaz, da sem za njih dejansko delal, drugače bi tudi to zanikali. Predaja informacij je potekala osebno, na kavah …”
https://twitter.com/DejanOrnig/status/742286430806921216
“Za policijo so bili zanimivi telefonske številke, mejli, vsebina komunikacije, povezave med osebami”
Kaloh pa je Orniga povprašal tudi o tem, kakšno vrsto podatkov je dostavljal policistom. “Ko ima nekdo facebook račun, google račun, kopico drugih socialnih omrežij, se med računi podatki sinhronizirajo, kar pomeni, da imaš ob vstopu v določen račun sinhronizacijo vseh mogočih podatkov. Za policijo so bili zanimivi predvsem telefonske številke, mejli, vsebina same komunikacije, povezave med osebami, sam socialen krog teh oseb. Na koncu je imela policija neko celostno podobo o preiskovani osebi in tudi vseh drugih osebah, ki so bile povezane s preiskovano osebo,” je priznal.
“Moj motiv ni bil denar”
V 2,5 letih, ko je delal za policijo, je zaslužil 800 evrov. “Moj motiv ni bil denar. Ne znam opredeliti, koliko časa sem dejansko porabil, da sem policiji dostavil vse to, kar so potrebovali. Koliko ur, dni, noči, mesecev … Za to sem dobil izplačilo dvakrat po 150 evrov in enkrat po 500 evrov, ob predaji tega denarja sem moral podpisati obrazec, na katerega sem se podpisal s svojim psevdonimom. Ta denar je bil neobdavčen, rečeno mi je bilo, da ta denar prihaja iz fonda, ki je namenjen plačevanju nagrad za informacije, ki jih tajni informacijski sodelavci, dostavijo prostovoljno.” Sicer pa so mu kriminalisti, s katerimi je delal, zagotavljali, da bo tudi služba. “Večkrat je bilo izpostavljeno, da bi se lahko zaposlil v policiji, ampak so me raje imeli za nekoga, ki je počel umazana dela, kljub temu da sem bil prepričan v to, da imajo pravno vse pokrito in da delam za nek višji cilj.”
“Ko se je začela odvijat zgodba s Tetro, sem dobil iz policijskih vrst namig oziroma zelo konkretno informacijo, naj poskrbim za svojo lastno varnost. Takrat, ko ti to nek človek iz policije reče, se, jasno, zelo ustrašiš. Sploh ker sem za policijo preiskoval osebe, ki so resno v krimialnem življenju in ki jim ni, da ‘ne rečem kaj’ problem, ter da te policija ne bo, noče zaščitit, zato poskrbiš za svojo varnost.”
Marjanca Scheicher