[VIDEO] Poslanec SD Jan Škoberne nedorasel poslanski funkciji – Poslanki Evi Irgl je kar onemogočil pravico do besede!
Jan Škoberne
Datum:
Predviden čas branja: 3 min.
Na 32. nujni seji Odbora za pravosodje se je vnovič pokazalo, kakšen odnos imajo koalicijski poslanci do poslancev opozicije in posledično, kakšen odnos imajo do spoštovanja demokracije. Predsednik Odbora za pravosodje Jan Škoberne je namreč onemogočil, da bi poslanka največje opozicijske stranke SDS Eva Irgl razpravljala o zlorabi organov odkrivanja/pregona in sodni veji oblasti. Očitno jo je več kot očitno želel utišati, ker ni želel, da bi mu poslanka nastavila ogledalo dejanskega stanja v slovenskem pravosodju.
Predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl do besede na seji odbora ni prišla, ker se je JanŠkoberne odločil, da bo zaključil razpravo in prešel na glasovanje, ne da bi prej vprašal, ali želi še kdo razpravljati. Irglova je zaradi nedopustnega vedenja poslanca SD dala postopkovno vprašanje in poudarila, da ima kot poslanka Državnega zbora RS pravico, da se prijavi k razpravi.
Koalicija z glasovanjem na Odboru za pravosodje preprečila razpravo @EvaIrglL o zlorabah organov odkrivanja/pregona ter sodne veje oblasti.
Uvodoma je izpostavila, da se ji je vse do zdaj predsednik odbora zdel izjemno korekten, in dodala, da si želi, da bi bil takšen še naprej. Predlagala je, da bi bilo prav, da naredita korak drug k drugemu, da bi lahko v petih stavkih pojasnila, zakaj je modro, da je stranka SDS sklicala to sejo. “Vendarle imam pravico do tega,” je dejala in dodala, da je sicer res, da se ni prej prijavila k razpravi, ker je na sejo prišla pozneje zaradi drugih obveznosti, ter dejala, da prosi, da bi povedala nekaj stavkov. “Odločitev je v vaših rokah.”
Irglova ni mogla vedeti, da je Bah Žibertova zadnja razpravljavka
Škoberne se je odzval tako, da je poslanki dejal, da se sicer z njo strinja, in dodal, da je razprava tokrat zaključena. “Kot veste, vsem dam možnost za razpravo, k razpravi prej nihče drug ni bil prijavljen, zato sem zaključil,” je še dejal. Irglova je poslanca podučila, da je pri učinkovitem spoštovanju demokracije nujno spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava. “Čakala sem, ker nisem vedela, ali imate koga na vrstnem redu, ker tega namreč niste povedali.” Poslanka je povedala, da zaradi tega ni vedela, da je poslanska kolegica Anja Bah Žibert zadnja razpravljavka. “Seveda sem čakala, če se bo kdo prijavil k besedi, ko ste pogledali po dvorani, a ker se ni nihče, sem se prijavila. Prepričana sem, da ministrica ne bi imela nič proti, če bi tudi jaz podala stališče do te teme. Če menite, da je tako boljše za vse nas in za to demokracijo, potem naredite tako.”
Škoberne je nato odprl glasovanje za ponovno odprtje razprave in sedem glasov proti in le dva za so poslanki onemogočili pravico do besede. Irglova je izid glasovanja pospremila z naslednjimi besedami: “Zdaj se je pokazala vsa veličina koalicije in odprtost do tega, da v državnem zboru lahko razpravljamo. Parlament izhaja iz besede parlare, kar pomeni govoriti, mogoče boste tisti, ki boste tudi po naslednjih volitvah tukaj, dojeli, kaj to pomeni.”
Foto: Facebook
V branŠkobernetu tudi Verbič Namesto, da bi se navzoči poslanci, ki so glasoval proti, zamislili, se je v bran Škobernetu postavil poslanec SMC Dušan Verbič in dodal, da predsedujoči korektno vodi odbor. Poslanka Bah Žibertova je zato v bran poslanski kolegici izpostavila, da bi se morali poslanci zavedati, da delovanje v državnem zboru poteka v odborih in na rednih sejah, ter dodala, da se seje odborov večkrat prekrivajo, zato poslanci včasih ne morejo biti navzoči na celotni seji odbora. “Ko je kolegica Irglova prišla, predsedujoči ni niti enkrat povedal seznama prijavljenih za razpravo, zato nihče ni mogel vedeti, ali je še kdo prijavljen. Poslanka ni vedela, kdaj se prijaviti, ko pa je predsednik želel zaključiti razpravo, je dvignila roko, kar pa predsednika ni ganilo, zato se tudi ni odzval in je preprosto zaključil razpravo.” Kot lahko vidimo, si koalicija na čelu z Mirom Cerarjem po svoje razlaga, kaj je demokratično in kaj ni, in kdor temu nasprotuje, je nestrpnež. Slovenija se s tovrstno prakso ponovno vrača v čase nekdanjega režima, ko je bilo dovoljeno govoriti le “pravim”, ostale pa je bilo treba utišati.
