Na dan ustavne pritožbe nad aktualnim predsednikom vlade Mirom Cerarjem so režimski mediji z vso silo udarili po največji opozicijski stranki SDS, ki je najela kredit v višini slabega pol milijona evrov. Dva tedna staro novico je v javnost prvi lansiral časnik Večer, katerega lastniki so tako ali drugače posredno povezani s predsednikom stranke SD Dejanom Židanom, pri tem pa je treba pripomniti, da so sami do lastnine (sedeža stranke) prišli s krajo. Njen zadnji lastnik Feliks Moskovič je umrl v holokavstu, vilo pa so komunisti nacionalizirali, nato pa je brezplačno prešla v roke stranke SD. Povsem dvojna merila za naslednico Komunistične partije.
Naj spomnimo, predsednik stranke SDS Janez Janša je poudaril, da je bil najem kredita povsem transparenten, in dodal, da lahko vsakdo vpogleda v pogodbo pri notarju. A zaradi drugačnega tolmačenja 22. člena Zakona o političnih strankah predsednika Računskega sodišča RS je stranka črpani del kredita vrnila z obrestmi vred in prekinila pogodbo. In med tem, ko je Janša obljubil, da bo v primeru dokazane kršitve zakona stranka plačala tudi kazen, se režimski mediji očitno po naročilu stricev iz ozadja še vedno ukvarjajo s kreditno pogodbo. Ni naključje, da so na to temo najglasnejši prav v SD in njihov predsednik Dejan Židan, ki je na tiskovni konferenci svoje stranke spet moraliziral o delovanju slovenskih strank: “Pomembno je, da se tudi stranke zavedamo, da moramo delovati v skladu z zakonodajo in po etičnih normah. Ne želim, da se obnašanje stranke, ki deluje slabo, enači s strankami kot celoto. Tudi med strankami so podobno kot med ljudmi stranke, ki delujejo v skladu z zakoni in etičnimi merili.”
Dobili so jo s pomočjo menjalne pogodbe
Najemanje posojil pri največjih slovenskih strankah ni nobena nova novica. Nekatere si denar izposojajo pri bankah, nekatere pri fizičnih osebah. A če je SDS pred kratkim odplačal posojilo za svojo stavbo na Trstenjakovi 8, se SD s tem seveda nikoli ni bilo treba ukvarjati. Stavba, v kateri imajo nasledniki partije danes svoj sedež, je bila nekoč v lasti judovske družine, ki je umrla v holokavstu. Po drugi svetovni vojni si jo je prisvojila partija, v nacionalizirani vili pa ni živel nihče. SD jo je dobil po osamosvojitvi z menjalno pogodbo, saj je Državni zbor RS potreboval stavbo na Tomšičevi ulici, v kateri je imel SD svoje prostore prej. Toda, pozor, omenjeno stavbo na Tomšičevi, ki je bila zgrajena že davnega leta 1879 kot Kranjska hranilnica in je bila v njej nato celo Banovska hranilnica, so po drugi svetovni vojni prav tako ukradli komunisti in v njej vzpostavili sedež Centralnega komiteja.
Upravičeno se lahko vprašamo, ali ima Dejan Židan kaj slabe vesti, ko moralizira drugim, sam pa upravlja z ukradeno stavbo. Ko smo ga na novinarski konferenci pobarali o tem, je tudi on pričakovano izgubil spomin. Povedal je: “Na zakoniti način, kakor se tudi za dobre stranke spodobi,” in dodal, da zgodovine ne pozna in bo to tudi preveril. Res smo naknadno dobili pisni odgovor, v katerem so zapisali: “Stavbo, kjer je sedež stranke Socialnih demokratov (SD) na Levstikovi 15 v Ljubljani, smo dobili na legalen način. Leta 1993 je takratna Stranka demokratične prenove (SDP), predhodnica SD, z menjalno pogodbo za del stavbe na Tomšičevi ulici 5 v Ljubljani od Republike Slovenije prejela v last hišo na Levstikovi 15 v Ljubljani, ki je bila v lasti države.” Z drugimi besedami so povedali, da so do lastnine prišli s krajo. Za naslednico Komunistične partije je to očitno nekaj povsem normalnega in sprejemljivega.
H. M.