Mladi dekleti Karin Planinšek in Zala Klopčič sta se na prvem podkastu Na tekočem, ki je brez dvoma najbolj politično korektna spletna oddaja v Sloveniji, lotili jugonostalgije v naši državi. Obe sta se strinjali, da je problematično, da se mladih z dejstvi sploh ne ozavešča.
Uvodoma sta se dekleti dotaknili nedavne vladne ukinitve nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma. Zala Klopčič je pojasnila, čemu se je dan praznovalo 17. maja. “17. maja leta 1942 je bil prvi dan, ko so komunisti prvič izvedli množični poboj slovenskih civilistov na naših tleh, in sicer se je to zgodilo južno od Ljubljane v okolici Iga. Partizani so pobili 53 pripadnikov romskih skupnosti, med njimi otroke, žensko v osmem mesecu nosečnosti,” je spomnila in dodala, da ti ljudje še danes niso dostojno pokopani, ker določeni vplivneži na slovenski politični sceni ne dovolijo njihovega pokopa.
Po besedah Karin Planinšek je bila ukinitev grdo izvedena. “Na predvečer je bila res lepa slovesnost”. Klopčičeva je povedala, da so ljudje prinesli svečke, povedali, zaradi koga so tukaj in katerega njihovega prijatelja ali sorodnika so takrat komunisti ubili, in dodala, da so ta dan ukinili brez pravega razloga. Po besedah Planinškove so oblastniki pojasnili, da je bil ta praznik hitro uveden, da ni bilo nobenih razprav. “Ne vem, zakaj bi rabili razpravo za tako osnovne stvari, da opraviš z neko travmo,” je izpostavila kritično. “Kaj bi se naredilo, če bi Nemci sedaj rekli, da bodo ukinili dan spomina na žrtve holokavsta?! Škandal bi bil,” je ob tem pripomnila Klopčičeva. Planinškova je spomnila na izjavo poslanca Levice Mateja Vatovca, ki je izjavil, da so dan mogli ukiniti, češ, da so se že zbirali na Trgu republike. “Rekel je, kot da bi tja prišli z orožjem, v resnici pa so se prišli poklonit žrtvam. Dotaknilo se me je, ko so prišli svojci žrtev, ki so povedali, koga vse so izgubili.”
“Ta vlada počne take neumnosti, pa pustimo sedaj posvajanje opic, za katero vemo, da predstavlja samo odvračanje pozornosti od dejanskih neumnosti, ki jih počnejo,” je izpostavila Klopčičeva in spomnila na ravnanje ministrice Aste Vrečko. Karin Planinšek je povedala, da je bil zanjo ministričin odhod na Čebine pravcati škandal, saj se je šla pokloniti ustanovitvi komunistične partije v Sloveniji. “Najbolj grozno pa je, kakšna je sploh bila ta proslava. Tja so šli ponoči, vse je bilo osvetljeno v krvavo rdeči barvi, ljudje so prišli z baklami, kot da bodo šli delat neki obred. Potem so tam naredili še požar, ki so ga morali pogasiti gasilci. Tam je ena ženska govorila pred mikrofonom, da je njihov predsednik Kučan rekel, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Se pravi, ko smo se osamosvojili. Ampak, da oni pa pravijo, da bo. Kar je grozljiva napoved, kam nas želijo popeljati,” je bila jasna in je spomnila, da Vrečkova svojo prisotnost zagovarja z besedami, da to ni bilo nič takega in da se je šla poklonit neki zgodovinski stvari. “Če bi se šel kak predstavnik nemške vlade poklonit ustanovitvi Nacionalsocialistične stranke v Nemčiji, bi ga raztrgali. Pri nas pa je vse v redu.”
Vrečkova pa po besedah Klopčičeve ni edina. “Predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič poje na državnih prireditvah partizanske pesmi, in to sama mikrofon. To je skrajno neprimerno,” je izpostavila. “Oni nam res kažejo, da nas hočejo pripeljati v diktaturo, v neko avtoritarno oblast. Oni tega ne skrivajo. Največji problem pa je prenašanje sporočila v smislu, saj ni nič takega, se pač ne bomo poklanjali žrtvam komunizma,” je izpostavila Planinškova in dodala, da je dejstvo, da imamo po Sloveniji 700 množičnih grobišč, imamo zelo krvavo zgodovino. “Največji problem je, da se nas mladih tega sploh ne uči”. Po besedah Klopčičeve so v Kočevskem rogu partizani in komunisti pobili več kot 30 tisoč ljudi, od tega 15 tisoč Slovencev. “Naši slovenski predstavniki, ki so še sedaj v politiki, pa ne dovolijo dostojnega pokopa in notranjega miru s tem, da jih vsaj počistijo 17. maja.” Spomnila je, da pa imamo 27. aprila v Sloveniji dela prost dan, ko praznujemo dan upora proti okupatorju. Dr. Jože Možina je po besedah Karin Planinšek zelo dobro povedal, da se na ta dan ni naredilo nič, a so komunisti rabili ta praznik, da sporočijo, da so nekaj delali in da bi prikrili dejstvo. “Mi smo bili pod Stalinovim vplivom. Na začetku II. svetovne sta bila Hitler in Stalin zaveznika. To pomeni, da so bili tudi jugoslovanski komunisti na strani nacizma. Na začetku so ustanovili Protiimperialistično fronto, ki je bila uperjena proti Veliki Britaniji in Franciji, kot da so bili oni agresorji. Ko nekdo sedaj zdajšnjim predstavnikom vlade reče, “glejte, koliko imamo množičnih grobišč, zakaj jih ne smemo pokopati na Žalah”, pravijo, da je “večji problem kolaboracija z nacifašizmom”, je izpostavila. Klopčičeva se je vprašala, ali smo mar v Antigoni. “Katastrofa. Smo skregana država, polarizirana, za časom.”
Planinškova je v nadaljevanju spomnila, da je EU sprejela resolucijo, kjer je obsodila vse tri totalitarne režime. “Naše sosednje države, denimo Madžarska, so zelo dobro opravile s svojo zgodovino”, je poudarila in izpostavila Madžare, ki so odprli Muzej groze, hišo, kjer je njihova tajna komunistična policija mučila ljudi. Klopčičeva je pojasnila, da s tem Madžari ne zanikajo zločinov. “Ne vem, zakaj pri nas ne priznajo zločinov, ki so se tedaj dogajali”. “Ker oni so privrženci tega režima. To je največji problem,” ji je odgovorila Planinškova. Po mnenju Klopčičeve to veliko pove o aktualni politični situaciji, kdo je na oblasti. “Problem je, da mladih sploh ne ozaveščajo. Povprečni osnovnošolec ti o osamosvojitvi ne zna povedati dosti, našteje dva osamosvojitelja. Saj ne ve ničesar”. Planinškova je povedala, da se spomni, da so jih učili o plebiscitu, a ne tudi o imenih. “Nedolgo nazaj sploh nisem vedela, kaj je Demos”. Klopčičeva je izpostavila, da pa nas učijo o prazgodovini, kdaj se je ogenj prvič izumil, za našo osamosvojitev pa zmanjka časa, saj se o njej poučuje proti koncu šolskega leta. “Mene kar srce boli, ko vem, kakšne zločine so takrat počenjali nad slovenskim narodom,” je poudarila Planinškova. “Ti ljudje imajo pa danes postavljene kipe (Kidrič, Kardelj …), govori se o vračanju Titovega spomenika na Brdo,” je ob tem pristavila Klopčičeva. Planinškova pa je spomnila na argument, zakaj je potrebno vračanje na Brdo. Zatrdili so, kako v Parku vojaške zgodovine noben naj ne bi videl tega kipa. “Naša vodička v parku je rekla, da je ta park najbolj obiskan od vseh slovenskih muzejev v Sloveniji. Kakšno sporočilo dajemo evropskim funkcionarjem, da imamo tam kip diktatorja?,” je bila kritična Klopčičeva.
Mladi imajo povsem nerealno predstavo o Jugoslaviji
Po besedah Planinškove se gremo moderno evropsko državo, Golob pravi, da smo zelo moderni, da se druge članice zgledujejo po nas, kar sploh ne drži. “Tuji mediji so poročali o tem, da so v Sloveniji ukinili dan spomina na žrtve komunizma. V smislu tega, da so se zgražali. Si lahko predstavljamo, kaj bi bilo, če bi se ukinil dan spomina na holokavst. Dokler ne bomo opravili s travmo, bomo težko kot narod enotni,” je pristavila. “Na vsakih volitvah se razdelijo proti Janši in za Janšo, je spomnila Klopčičeva in pozvala, naj se ne voli za nekoga, ampak za vsebino. Planinškovi se zdi problematično, da se mladih ne uči. “Imajo predstavo o Jugoslaviji, ki je čisto nerealna,” je pristavila Klopčičeva. Planinškova pa pristavila, da večina misli, da so se imeli takrat prav dobro. “In da je bilo dovolj surovin, vožnja z avtom vsaki drugi dan. Vsi so imeli stanovanja, gospodarstvo je cvetelo. Realnost je bila taka, da so ljudi, ki so podjetja ustanovili, izgnali v Argentino ali milostno pustili, da so delali kot delavci v lastnem podjetju,” je spomnila Klopčičeva. Planinškova pa dodala, da če govorimo o povojnem času, je nujno zavedanje, da so večino teh ljudi pobili. “Sama ta komunistična ideja je, da je en sloj, targetiralo se je premožne, izobražene, tiste, ki so hodili v cerkev.”
“Mi smo v obdobju med in po vojni na povojnih pobojih izgubili 7 odstotkov Slovencev. Pobili so jih naši, o tem pa ne govorijo, ne dovolijo pa jih pokopati”, je problematizirala Klopčičeva, Planinškova pa dodala, da se ji zdi grozna tudi zgodba zakoncev Hribar, ki sta imela grad Strmol. “Prišli so komunisti, zakonca na brutalni način umorili. Žensko so prej posilili, potem pa so imeli žurko na njunem gradu. Obstaja fotografija, na kateri Edvard Kardelj, Ivan Maček Matija in Miha Marinko igrajo biljard na gradu. Vsa dejstva se pometa pod preprogo,” je bila kritična. Klopčičeva je spomnila na anketo o jugonostalgiji, kjer je na vprašanje, kje bi živeli – v prejšnji državi ali lastni, “50 odstotkov ljudi želelo prejšnjo državo, režim. Od tega je večina mladih, kar je zaskrbljujoče.”
S prejšnjim režimom nismo opravili na nacionalni ravni
“Najbolj smešno je, ko razni politiki, kot je Luka Mesec, prodaja, da je bila Jugoslaviji ekonomsko napredna država,” je nato poudarila Planinškova. Na kar ji je Klopčičeva odgovorila, da ne sme pozabiti, da je za Mesca izvoz ahilova peta slovenskega gospodarstva. “S prejšnjim režimom nismo opravili na nacionalni ravni. Potem logično, da se med mladimi, ki režima niso videli, ustvari mnenje, da so se tedaj imeli dobro. Vse je bilo pravično, pošteno. Sedaj se pojavljajo kritike potrošnje. Si predstavljam 15-letne mulce, kako si predstavljajo živeti brez iPhona,” je izpostavila Planinškova.
Dekleti sta se strinjali, da je žalostno, da se kot tako mlad narod gremo take absurde. “Zaničujemo se. Ne zavedamo se korenin. Zelo močna je balkanska kultura. Če si Slovenec ni dobro, južnjaška kultura se bolj ceni. Bolj bi se morali zavedati samih sebe. Umakniti napis Tito na Primorskem, ki izgleda kot hollywoodski napis. To mora stran. To mene prav boli,” je dodala Planinškova. Klopčičeva pa spomnila, da se mladi, ki so se rodili v samostojni državi, v njej pa tudi celo življenje živijo, ne zavedajo, da ni samoumevno, da živimo v samostojni državi. “Obremenjeni smo z izpiti, kam bomo šli v petek žurat, po možnosti v Cvetličarno na jugonostalgijo. Katastrofa. Moramo se spomniti na Slovenijo, kulturo, tradicijo, s ponosom peti himno.” Planinškova pravi, da jo za prihodnost Slovenije vse bolj skrbi. “Ker tole vse bolj kaže na avtoritaren način vladanja,” je zaključila.
Ana Horvat