“Več kot tretjina ljudi v tej državi celo življenje (40 let) gara, da imajo na koncu minimalno zajamčeno pokojnino, ki znaša 780 evrov, na drugi strani pa naj bi sedaj peščici privilegiranih umetnikov dodeljevali izjemne pokojnine med 2.000 in 3.100 evri”, je bil v oddaji Tema dneva kritičen poslanec SDS Zvone Černač, ki poudarja, da je to neprimerno in nepošteno do vseh ostalih.
Poslanec Andrej Hoivik je uvodoma v imenu SDS izrazil hvaležnost rekordno zbranemu številu podpisov državljanov in državljank. Povedal je, da se na stojnicah niso mogli načuditi, da so prihajali tudi volivci Svobode, ki so to tudi jasno in glasno povedali. “Pravzaprav nas ne čudi, da se je predsednik vlade ustrašil ljudi in tudi napovedal bojkot na referendumu, ki bo 11. maja. Kajti tudi na teh stojnicah je bilo slišati, da ljudje, ki so v upanju, da bo Svoboda zagotovila boljše pogoje za življenje, razočarani.”
Hoivik je pojasnil, da so ljudje razočarani še posebej, ko so ugotovili, da jih aktualna vlada obdavčuje od 1. julija naprej z enim odstotkom, ki bo odškrnjen od neto pokojnin, hkrati so jim že 37,17 evra odvzeli s tako imenovanim obveznim zdravstvenim prispevkom. To se je zgodilo, čeprav je vlada populistično dejala, da bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Poudaril je, da so v SDS pripravljeni na kampanjo, ki se začne ta petek, 11. aprila. Aktivni bodo tako na terenu kot tudi na socialnih omrežjih, bodo pa dostopni tudi za morebitna vprašanja.
Poslanec Zvone Černač je prepričan, da je poziv k bojkotu politično neokusna izjava. “Še kaj več. Zanimivo je to, da so poslanke in poslanci tako Golobove Svobode kot ostalih dveh strank ne samo enkrat, ampak trikrat pritisnili tipko ZA v parlamentu za ta neprimeren zakon, ki omogoča neupravičene privilegije peščici posameznikov. Sedaj, ko naj bi o tem odločali ljudje, torej tisti, ki so jim podelili mandat, pa bi jim želeli to pravico preprečiti”, je povedal v znak kritike in dodal, da je to najmanj neprimerno, škandalozno.
V stranki so prepričani, da ljudje razumejo pomen parlamentarne demokracije in da razumejo na drugi strani tudi pomen neposrednega odločanja, kar naknadni zakonodajni referendum, ki ga omogoča 90. člen Ustave, tudi je, da tokrat temu neprimernemu pozivu premierja ne bodo sledili in da bodo na referendumu 11. maja uresničili svojo ustavno pravico in se tega referenduma udeležili ter izrazili svoje mnenje, kakršno koli to že je. “V SDS smo prepričani, da je argumentov za glasovanje PROTI temu zakonu več kot dovolj. Ta zakon ne samo da je diskriminatoren, je tudi nepošten in je nepravičen”, je bil jasen Černač.
Ne drži navedba, da bodo dodatki državni proračun stali le par deset tisoč evrov
V zvezi z očitki Levice, da bo šlo za referendum 6,6 milijona evrov, je Hoivik povedal, da bo šla večina denarja v roke ljudi v volilnih odborih, ki bodo dobili to nadomestilo za odgovorno opravljeno delo. Absolutno pa po njegovih besedah ne drži navedba, da bodo ti dodatki državni proračun stali le par deset tisoč evrov. “Že danes, če bi zakon stopil v veljavo, bi bili stroški na letni ravni med 1,2 in 2,4 milijona evrov. Ne pozabimo pa, da govorimo o vrednostih, ki jih lahko preračunamo na 20 let, kolikor znaša pokojninska doba oziroma koliko časa jo bo ta upokojenec prejemal. Govorimo tudi o zneskih med 20 in 40 milijonov evrov za teh 100 ljudi, za to peščico upokojencev”, je pojasnil.
Černač meni, da je zakon, ki peščici uvaja dodatke, diskriminatoren. Vsi ti nagrajenci, tako Prešernovega sklada, kot tisti, ki prejmejo Prešernovo nagrado, prejmejo denarno nagrado. Za Prešernovo nagrado 30 tisoč evrov, za nagrado Prešernovega sklada 10 tisoč evrov. “Ni nobenega utemeljenega razloga, zakaj bi ti morali dobiti še nek ekstra privilegij v obliki izjemnega dodatka, pri čemer je najbolj nepravično in nepošteno, da bo tisti, ki je najmanj vplačeval v pokojninsko blagajno, tisti, ki je vplačeval minimalni znesek, in bo prejemal 780 evrov zajamčene redne pokojnine, potem dobil največji delež tega dodatka do 3100 evrov oziroma do dva tisoč evrov”, je pojasnil in dodal, da bo bistveno manjši delež dobil tisti, ki si je bistveno več vplačeval skozi celotno življenjsko obdobje. “To je nepravično, diskriminatorno”.
Hoivik je spregovoril o tem, da obstaja podatek, posredovan s strani ministrstva, da imajo približno 25, govori se celo 27 vlog na ministrstvu. “Ministrstvo torej razpolaga s podatki o teh upravičencih, tudi z njihovimi nagradami, in je vprašanje, kako je ta zakon sploh nastal. Vemo, da po vseh pravilih sprejemanja zakonodaje mora biti ta razprava enakopravna, mora vsebovati elemente, ki dodeljujejo točno določenim ljudem neke pravice”, je izpostavil in dodal, da govorimo le o pravni državi. Absolutno bi bilo po njegovih besedah vredno ugotoviti, katera imena so tukaj za 27 upravičenci.
Ne napadajo umetnikov, ampak zakon, ki je aboten
“Poudarjam, da pobudniki referenduma nikakor ne diskreditiramo in napadamo umetnikov samih, napadamo pa zakon, ki je aboten, ki predstavlja diskriminacijo predvsem do 650 tisoč upokojencev, ki celo življenje garajo, da dobijo zajamčeno pokojnino. Hkrati pa jih Golobova vlada obdavčuje z novim davkom za dolgotrajno oskrbo, z enim odstotkom za nekoga, ki ima 700 evrov pokojnine, to na letni ravni znese 84 evrov. S tem denarjem si lahko upokojenec privošči tudi enodnevni oddih na morju na primer z davkom. Ob tem pa ta privilegij v višini med 1200 in 2300 evri vsak mesec ne bo obdavčen po tej stopnji”, je v znak kritike povedal Hoivik in izrazil prepričanje, da bosta med Slovenci prevladala zdrav razum in logika, da se odpravijo na referendum in oddajo svoj glas, kakršen koli že bo. Volja ljudstva pa mora biti potem spoštovana.
Na vprašanje, če v SDS razmišljajo o dodeljevanju zaslužnih pokojnin, tudi kulturnikom, je Černač odgovoril, da o tem ne razmišljajo, ker je po njegovih besedah potrebno to področje urediti v sklopu spremembe celotne pokojninske zakonodaje. “Računali smo, da bo Golobova vlada, glede na to, da se je zavezala pri Načrtu za okrevanje in odpornost, da bo te spremembe sprejela najkasneje do 30. junija letošnjega leta, ta del vključila tudi v celovito spremembo pokojninske zakonodaje, pa tega niso storili. Na nek hinavski način so želeli ta zakon sprejeti pred novim letom, kljub temu da so bili v tem obdobju že sredi konkretnih in pomembnih pogajanj glede bodoče pokojninske zasnove”, je pojasnil in dodal, da je tudi zaradi tega neprimerno, da se neka privilegirana peščica obravnava posebej, na popolnoma privilegiran način. Ta zakon je po njegovih besedah potrebno na referendumu zavreči.
Levosredinska vlada podelila mnogo več zaslužnih pokojnin
N1 je poročal, da so Janševi na veliko podeljevali zaslužne pokojnine in preglednico, ki tega ne podpira. Hoivik je v zvezi s tem povedal, da mediji, zgleda, kar sledijo stališču ministrstva za kulturo oziroma ministrici Vrečko. “Janševa vlada je v vseh letih, kolikor je bila na oblasti, vemo, da je v politiki od samega začetka, v 34-letih podelila 17 pokojnin po veljavnem zakonu, medtem ko je Drnovškova vlada, torej stranka LDS, iz katere je mnogo poslancev Gibanja Svoboda, podelila 238 takih pokojnin”, je pojasnil in dodal, da je levosredinska vlada podelila mnogo več takšnih pokojnin. Poudaril je, da je bistveno, da imajo sedaj ljudje priložnost, da rečejo, da v nadalje ne želijo, da katera koli vlada podeljuje te dodatke. “To bomo mi seveda spoštovali”, je dodal.
Černač: Mislim, da se Prešeren obrača v grobu
Černač poudarja, da to ni napad na kulturnike. “Daleč od tega. Nasprotno, menimo, da bi se te izjemne pokojnine podeljevalo nekaterim, ki s kulturo in področjem umetnosti nimajo nič skupnega”, je izpostavil in navedel primer nagrajenke Prešernovega sklada Maje Smrekar, ki je leta 2017 prejela nagrado za nek umetniški performans z dojenjem psa. “Mislim, da se Prešeren obrača v grobu, ko gleda, da se pod njegovim imenom podeljujejo nagrade takim performansom. Na drugi strani pa izpušča številne, ki so na področju kulture in umetnosti pustili velikansko sled”, je poudaril in dodal, da je to tudi eden od razlogov, da je potrebno biti proti. Enkrat je po njegovo potrebno reči STOP privilegijem tako na tem kot številnih drugih področjih, potrebno pa je nagraditi delo, poštenost in sorazmernost, kar se tiče pokojnin.
Hoivik poudarja, da je Ustava v RS jasna. “V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Referendum je po 90. členu ustave najvišja oblika demokracije, odločanja. Najbolj absurdno je to, da se je koalicija sama s koalicijsko pogodbo zavezala, da bo spodbujala udeležbo. Sedaj, ko imajo priložnost, da ljudi pozovejo na referendum, ne glede na to, kako bodo glasovali, pa pozivajo k bojkotu”, je izpostavil in podal prepričanje, da je to napoved slovenskim medijem, da čim manj poročajo o referendumu. Pravi, da bodo preko družabnih omrežij obveščali ljudi o dejstvih.
Poziv k bojkotu je odraz šibkosti in strahu
Černač poudarja, da tega zakona ni mogoče zagovarjati, vsi argumenti namreč govorijo dokazano proti temu zakonu. “Golob je stisnil rep pred lastnimi volivci, s tem ko jih je pozval k bojkotu. Po eni strani je to odraz šibkosti, na drugi strani pa strahu”, je izpostavil in dodal, da se premier zaveda, da močan glas proti na referendumu pomeni tudi glas za njegov konec in konec njegove vladavine. “To je bil očitno eden glavnih razlogov, zakaj je ljudi pozval k bojkotu, ni pa, zanimivo, pozval predstavnikov istega ljudstva, svojih poslank in poslancev.”
Z vidika opozicije je po besedah Hoivika pohvalno, da so se v SD zoperstavili Golobovim besedam. Levica se ni. SD pa bo očitno branila ta zakon. “Poslanci so imeli zelo lepo priložnost bojkotirati to glasovanje po vetu Državnega sveta, ki je z argumenti, predvsem v vidiku stroke, kulture dejal, da zakon ni primeren. Javno so ga sprejeli in sedaj, ko bi morali oditi na referendum skupaj z ljudstvom, ki so jih izvolili, odločati o tem, pa rep med noge in poziv k bojkotu”, je bil kritičen in dodal, da je odgovornost vseh nas, da oddamo glas 11. maja na referendumu, ki bo praznik demokracije in bo pokazal, da smo svobodni mi, ljudje.
Nobena država ne pozna takih izjemnih privilegijev
“Ljudje, imamo priložnost, da rečemo stop tej aroganci, ki jo predstavlja in pooseblja ta zakon”, je bil jasen Hoivik. Ob tem pa je ob pozivu h glasovanju proti privilegijem poslanec Černač spomnil, da nobena država ne pozna takih izjemnih privilegijev. “Tiste primerjave, ki so bile navedene v samem besedilu zakona, so izkrivljene. Gre za nek relikt preteklosti prejšnjega režima, gre za neko ureditev, ki je veljala od leta 74 dalje in jo je potrebno tudi iz tega razloga odpraviti.”
Ž. N.