Stranki SDS, pobudnici kar treh referendumov, je uspelo nekaj, v kar so mnogi dvomili, da je sploh mogoče. Zbrala je namreč največje število overjenih podpisov za referendume. “57.138 jih je,” je v četrtek sporočil predsednik stranke SDS Janez Janša in se ob tem zahvalil vsem, ki so prispevali svoje podpise. “Nismo dvomili, da bomo podpise zbrali, ker gre res za škodljive zakone, in prav je, da se ljudje o njih odločijo na referendumih,” je v oddaji Tema dneva poudarila poslanka SDS Alenka Jeraj.
“Sproti dobivamo podatke glede števila podpisov,” je glede zbiranja podpisov podpore za referendume pojasnila poslanka Alenka Jeraj in dodala, da so se odločili, da vse dni, ki so na voljo, izkoristijo za zbiranje podpisov, saj se lahko vedno kaj izgubi, kakšni podpisi pa lahko pridejo prepozno in je iz tega razloga pametno imeti rezervo.
Večina podpisnikov je po besedah Jerajeve prispevala podpise za vse referendume, nekateri pa tudi ne. “Na stojnicah smo se trudili, da ljudem predstavimo za kaj sploh gre, kaj prinašajo trije škodljivi zakoni, za katere smo se trudili zbirati podpise. Očitno smo ljudi prepričali, da gre za bohotenje birokracije in da res ne potrebujemo treh dodatnih ministrstev, da ne potrebujemo čisto drugačne javne RTVS”. Jerajeva pravi, da ljudi še posebej moti, da se iz programskega sveta popolnoma izključuje glas poslušalcev in gledalcev. “Nismo dvomili, da bomo podpise zbrali, ker gre res za škodljive zakone, in je prav, da se ljudje o njih odločijo na referendumih.”
Poslanka Gibanja Svoboda Mojca Pašek Šetinc je govorila, da so ljudi na stojnicah zavajali. Jerajeva je na to odgovorila, da se s takimi izjavami podcenjuje ljudi, kot da ne bi vedeli, za kaj gre. Poslanka SDS je povedala, da sicer še vedno obstaja veliko ljudi, ki pravijo, da bi morali ukiniti plačevanje obveznega RTV prispevka. “Verjetno se bodo zbirale kakšne peticije za to. Mi se nagibamo mogoče k ureditvi, da bi se en del denarja namenjal za javno RTVS, drugi del pa za drugo medijsko hišo po izbiri. To je švicarski model, kjer se ljudje sami odločajo,” je povedala in dodala, da si želijo bolj uravnoteženega informativnega programa.
Kar nekaj je poslancev, ki so razlagali, kako ljudje niso kompetentni, da bi odločali prav o vsem v tej državi. Jerajeva je v zvezi s tem pojasnila, da je osnova demokracije, da si ljudje izberejo svoje predstavnike. “O nas glasujejo na volitvah in potem izberejo 90 poslancev, ki potem v njihovem imenu odločamo. Ko pa pride do nekih slabih zakonov, ki jih mi kot opozicija ne moremo zavrniti, je pa prav, da se lahko obrnemo na ljudi,” je poudarila in dodala, da je to povsem normalno. Kot primer je navedla Švico, kjer za mnogo vprašanj organizirajo referendume.
Nekateri sicer izvajajo propagando, češ koliko referendumi stanejo. A ljudje so po besedah Jerajeve naklonjeni temu, da lahko sami odločajo. “Referendum je v demokraciji legitimno sredstvo, ki se ga lahko uporabi.” Jerajeva je prepričana, da je pomembno, da so ljudje ob tem zadostno informirani. “V tem so težave. Sedaj so sicer neke oddaje na temo zakona o javni RTVS, se odpira debata, kaj zakon prinaša, so podana stališča za in proti. To bi se moralo dogajati tudi glede drugih zakonov. Vsi mediji imajo nalogo, da osveščajo ljudi, a to žal velikokrat pogrešamo. Da se bodo ljudje lahko na dan referenduma odločili, je treba predstaviti vse podatke. Na stojnicah so slišali glavne argumente, sedaj pa bo potrebno podrobno predstaviti, zakaj smo dali zakone na referendume,” je izpostavila.
Opazen revanšizem glede kadrovanja in zakonov, ki ljudem prinašajo dobro
Zadostno število zbranih podpisov predstavlja veliko podporo njihovim prizadevanjem, je povedala Jerajeva. “Trudimo se delati v dobro Slovenije.” Po besedah Jerajeve opažajo revanšizem glede kadrovanja in zakonov, ki ljudem prinašajo dobro. “Slab je občutek, zakaj se ne da pogovoriti, zakaj je nekaj dobro, denimo zakon o dohodnini, kjer želijo zategovati pasove. Želimo si, da se ljudje udeležijo tudi referenduma in jasno povedo, da ne želimo dražje države, ne želimo RTV, ki bo aktivističen in navijal samo za levo stran, in da želimo, da se uveljavi zakon o dolgotrajni oskrbi, ne pa da se prelaga v nedoločeno prihodnost.” Glede slednjega zakona so vladajoči prekinili vse postopke in priprave na izvajanje zakona, kar je problem glede na to, da zakon velja. S tem pa ogrožajo tudi evropska sredstva za zakon, je pojasnila Jerajeva. “Obnašajo se nedržavotvorno. Ko je nekaj sprejeto, se je treba tega držati.”
Glede zakona o brezplačni šolski prehrani se je videlo, da ta ni bil sprejet, ker želijo, da je sprejet njihov z nekaj popravki. “Velikokrat se zgodi, da nekaj predlagamo, denimo znižanje DDV na energente, pa so to zavrnili, nato pa obravnavali podoben zakon, le da je bil njihov.” Povedala je, da je bilo v debati okrog šolske prehrane veliko govora o tem, da šole niso ustrezno opremljene. “Enkrat smo že uvedli, da so povečali kuhinje, uredili, kjer možnosti ni bilo, bi lahko prišel zunanji. Potem pa rečejo v Levici, da se bo s tem privatiziralo šolstvo. Halo!? Oni gredo tudi v privatno gostilno na kosilo. Gre zgolj za to, da nekdo malice in kosila pripelje v šole.” Povedala je, da so z obžalovanjem sprejeli, da zakona ne bodo sprejeli. “Ko bo 8. marec sprejel podpise, bodo drugače razmišljali o isti stvari. Večkrat smo to že videli,” je bila jasna Jerajeva.
Želijo si, da bi bil referendum v času drugega kroga predsedniških volitev
Ko v parlament pridejo novi ljudje, se po besedah Jerajeve na novo učijo, po letu ali dveh pa ugotovijo, da se je kaj pred njimi že dobrega zgodilo. “Leta 2004 sem bila prvič izvoljena. Se mi zdi, da je vsako leto slabša sestava v parlamentu, ljudje so manj pripravljeni,” je ocenila. Ob tem je napovedala, da bodo vse rešitve, ki so v korist ljudi, podprli. Obregnila se je ob ravnanje vladajočih z upokojenci z najnižjimi pokojninami. “Na začetku leta so tisti z najnižjimi pokojninami dobili dodatke in še draginjski dodatek, ta vlada pa naslednje leto obljublja 5 evrov !? Avstrija bo zdaj za 10 odstotkov povečala najnižje pokojnine. Vsi drugi se problemov lotevajo drugače, mi pa izumljamo toplo vodo, je izpostavila kritično in dodala, da bomo očitno spet dajali denar za nevladne organizacije, študije …”
Jerajeva je povedala, da je z zbiranjem podpisom prvi korak narejen. V ponedeljek bodo podpise vložili, predsednica pa bo tista, ki bo odredila, kdaj referendum bo. Pravi, da si želijo, da bi potekal v času drugega kroga predsedniških volitev, ko se odloča le med dvema kandidatoma.
Sara Kovač