“Predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi je ponovni dokaz popolne zakonodajne zmede in ignorantskega odnosa koalicije do opozicije, stroke in državljanov. Ne glede na goro nepreglednih amandmajev ostajajo povsem spregledana opozorila stroke in izvajalcev, da zakona kot takega preprosto ni mogoče izvajati,” je bila na današnji seji izredni seji kritična poslanka SDS mag. Karmen Furman, ki opominja, da dolgotrajna oskrba brez kadra in vsebine ne bo delovala.
S 1. julijem prihaja nova finančna obremenitev za državljane in državljanke – prispevek za dolgotrajno oskrbo. Po veljavni ureditvi bodo delavci in delodajalci začeli plačevati prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Medtem ko marsikdo dvomi v realizacijo zakona v praksi, je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac optimističen.
Maljevac je na današnji seji izpostavil “kapico na oskrbnine” v domovih za starejše. “V noveli zakona je zapisano, da nobena oskrbnina ne bo višja od zajamčene pokojnine za 40 let,” je navedel po poročanju MMC. Po njegovih besedah naj bi zakon naslovil tudi kadrovsko stisko. “Iz proračuna krijemo vse dvige plač, ki izvirajo iz plačne reforme. Z novelo krijemo delo upokojencev in študentov, ki nadomeščajo pomanjkanje kadra,” je izjavil in navedel, da bodo lahko lahko upokojenci od 1. julija dalje postali oskrbovalci družinskega člana. Upokojenec bo kot oskrbovalec prejel nadomestilo v višini 1,2 minimalne plače, ob tem pa bo lahko prejel tudi še 40 odstotkov svoje pokojnine. Osebe, ki ob dopolnjenem 18. letu preidejo iz sistema starševskega varstva, pa bodo imele možnost neprekinjene vključitve v dolgotrajno oskrbo, brez nove ocene, če svetovalec oceni, da spadajo v četrto kategorijo.
Spregledana ostajajo opozorila stroke in izvajalcev
Poslanka SDS Karmen Furman je na seji v imenu poslanske skupine SDS poudarila, da smo tukaj, tako kot pri večini zakonov, ki jih je v tem mandatu v državni zbor poslala vlada Roberta Goloba, priča praksi, ko zaradi nepreglednosti in velikega števila amandmajev, prejetih na sami seji odbora, sploh nihče več ne ve, kakšna vsebina konkretno se s predlogom zakona sploh sprejema. “Minister kot predlagatelj uvodoma sicer poudarja dobre rešitve, na katere pa je Zakonodajno-pravna služba DZ posredovala kar 50 pripomb na 71 členov. 16 amandmajev je tik pred sejo vložil celo minister. Na sami seji pa je 50 od 71 členov amandmirala še koalicija,” je pojasnila.
Ne glede na goro nepreglednih amandmajev pa po poslankinih besedah ostajajo povsem spregledana opozorila stroke in izvajalcev, da zakona kot takega preprosto ni mogoče izvajati. “Realnost namreč ostaja jasna: Dolgotrajna oskrba brez kadra in vsebine ne bo delovala.” Navedla je, da je ena izmed potrebnih rešitev danes vendarle vsebovana v predlagani noveli zakona. To je vključitev upokojenca med oskrbovance družinskih članov in s tem priznanje upokojencem tega statusa ter seveda posledično tudi pravic iz tega naslova. Poudarila je, da ta del v predlagani zakonski noveli podpirajo, in opozorila, da bi upokojenci to pravico že vseskozi imeli, če ne bi v koaliciji razveljavili zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet v času Janševe vlade. Spomnila je, da so februarja letos vložili predlog, da bi se upokojence vključilo med oskrbovance družinskih članov, a je takratna vladna koalicija predlog zavrnila. Ker so sedaj v to novelo vnesli popolnoma enako dikcijo, je po njenih besedah več kot očitno, da so v koaliciji tedaj zgolj iz političnega prestiža zavrnili opozicijski predlog, s tem pa upokojence prikrajšali za prejem nadomestila v višini 1,2-kratnika minimalne plače letno.
“Ne glede na dosedanjo, za mnoge nedostopno storitev, pa s 1. julijem prihaja nova finančna obremenitev za vse delo na državljane in upokojence, to je plačilo novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga je uvedla vlada Roberta Goloba,” je izpostavila v nadaljevanju in opozorila, da na ministrstvu za solidarno prihodnost še do danes nimajo jasnih številk, koliko denarja bomo za delovanje sistema dolgotrajne oskrbe sploh potrebovali. Navkljub temu pa na obveznosti plačila prispevka vztrajajo. “Plačilo prispevka pa seveda še nikakor ne pomeni, da bodo te storitve dolgotrajne oskrbe, ki so zapisane v zakonu, ljudem dejansko tudi na voljo. Kot vse kaže, bo na storitve očitno treba čakati še vsaj nekaj mesecev, saj trenutno še ni vzpostavljen niti informacijski sistem za izvajanje nove pravice iz dolgotrajne oskrbe, ki bi morala zaživeti s 1. julijem, to pa je pravica do dolgotrajne oskrbe na domu,” je bila jasna.
.@Karmen_Furman: ⚠️ Plačilo DA, oskrba NE ⁉️
Na izredni seji razpravljamo o Golobovem prispevku za dolgotrajno oskrbo, ki bo nova obremenitev za zaposlene in upokojence ‼️
🔸 @vladaRS vztraja pri plačilu,⁰🔸 a nima jasnih številk,⁰🔸 nima sistema,⁰🔸 in nima zagotovljenih… pic.twitter.com/XR5VQvGwNP— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 12, 2025
Nato je poslanka spomnila, da se je v začetku preteklega leta že zataknilo pri izvajanju prve pravice – pravice do oskrbovalca družinskega člana. Zaradi zamud pri vzpostavitvi informacijskega sistema in dolgotrajnih postopkov so tedaj po njenih besedah v javnosti odmevale zgodbe več kot tisoč razočaranih državljanov, ki so svoje vloge oddali, njihova zakonska pravica pa je več mesecev ostala le mrtva črka na papirju. “Zgodovina se očitno ponavlja. Le da tokrat ne samo, da storitev, ki bi jih morali zagotoviti, ne bo, ampak bomo za nekaj, kar sploh ne bo na voljo, celo plačevali nov prispevek,” je bila kritična in dodala, da so zaposleni na ministrstvu so očitno besedo “dolgotrajna” vzeli precej resno. “Da se ljudem zagotovi dostopnost do teh storitev, bo namreč trajalo zelo dolgo časa,” je ob tem še pristavila.
Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je izrazil prepričanje, da sta se ministrstvo za solidarno prihodnost in vlada oblikovanja zakonskega predloga lotila zelo amatersko. S tem se je po njegovo pokazalo, da res ni bilo praktičnih izkušenj in dovolj komunikacije. Kjer pa je bila komunikacija, pa ni bilo upoštevanja predlogov, najprej uporabnikov in njihovih predstavnikov, potem občin in izvajalcev dolgotrajne oskrbe tako na domu kot v instituciji. V zvezi s ceno uro oskrbe na domu je povedal, da so izvajalci mnenja, da je cena v višini 28 evrov dobra za delanje izgube. “Zdaj pa izvajalci, pomislite, kako bodo motivirani, da bodo delali izgubo?!” je bil kritičen in med drugim spomnil, da ogromno občin sploh nima sklenjenih pogodb, čeprav so že začeli izbirati izvajalce, in četudi so bili ti že izbrani, ker se nihče ne bo zavezal za to, da bo delal izgubo. V govoru pa je opozoril tudi na kadrovske težave na področju dolgotrajne oskrbe in prenizke plače.
Janševa vlada sprejela standarde in normative za socialni del storitev
V zvezi s problematiko kadrov je Furmanova med razpravo spomnila, da so nanjo v SDS že večkrat opomnili. “V teh treh letih, kar imate vlado, niste na tem področju naredili ničesar,” je bila kritična. Ker je bilo mogoče med razpravo slišati, kaj je pa bilo narejenega v času prejšnje vlade, je na to poslanka pristavila, da veliko. Spomnila je, da so bili sprejeti standardi in normativi za socialni del storitev preko pravilnika. “Posledica tega je, da bo v obstoječi mreži po tem pravilniku do leta 2030 zaposlenih 2200 več delavcev, ki jih potrebujemo za izvajanje te oskrbe,” je izpostavila in ravno tako spomnila, da so bili tik pred sprejetjem normativov in standardov za zdravstveni del storitev. “A do podpisa ni prišlo. Prišla je vaša vlada,” je navedla in dodala, da izvajalci vseskozi opozarjajo, da kadra ni.
Poslanka je izrekla kritiko do plačne reforme, saj je ta po njenih besedah prinesla le dvige plač, a ne za tiste, ki bi to najbolj potrebovali. “Vi ste takrat svetu obljubljali, kako se bodo zadeve reševale s plačno reformo, pa se žal niso. Tudi ni bilo pričakovati z vaše strani, da se bodo in še do danes te zadeve nimate rešene. Zdaj, mene res zanima, glede na to, da boste pa s 1. julijem pobirali prispevek za dolgotrajno oskrbo od vseh zaposlenih in seveda tudi od upokojencev, kje boste vi dobili ta kader, da bo te storitve izvajal.”
V domovih za starejše manjka okoli 300 zaposlenih
Opozorila je, da glede na pozive Skupnosti socialnih zavodov Slovenije trenutno manjka že okoli 300 zaposlenih v domovih za starejše, in sicer, da bi se pokrilo vsaj trenutne potrebe oziroma zagotovilo oskrbo in zapolnilo postelje, ki so na razpolago v domovih za starejše. “Tudi zaradi kadrovskega primanjkljaja je trenutno po navedbah Skupnosti socialnih zavodov praznih že 600 postelj,” je povedala Furmanova in obenem opozorila, da medtem na prosto mesto v domovih čaka več kot 19 tisoč ljudi.
Opomnila pa je, da iz dolgotrajne oskrbe izhaja tudi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, kjer prav tako že manjka kader v obstoječem sistemu v okviru pomoči na domu. Tudi tukaj po njenih besedah že dve leti čaka več kot 2 tisoč prosilcev za to, da bi te storitve imeli zagotovljene, pa jih nimajo – ker ni kadra, ki bi to izvajal. “Ne glede na to, da boste vi od ljudi pobrali denar, kadrom oziroma zaposlenim ne boste za to dali dodatka oziroma pripomogli k temu, da bodo imeli višje plače in ljudje vam enostavno odhajajo iz sistema. In tudi na pozive za zaposlitev oziroma razpise za delovna mesta se ne prijavljajo,” je poudarila in dodala, da je temu tako, ker nihče ne bo delal za enako plačo v težjih pogojih, sploh če ni nobenega posluha s strani ministrstva, vlade, vladne koalicije za to, da bi to problematiko reševali.
Zaskrbljeni vsi razen ministrstva in koalicijskih poslancev
“1. julij bo tukaj. Občine so zaskrbljene, zaskrbljeni so izvajalci, ampak ko vas poslušam, edini, ki niso zaskrbljeni, je ministrstvo za solidarno prihodnost in koalicijski poslanci, ki očitno tako ne vedo, kaj se jim na terenu dogaja.” Ker je bilo rečeno, da s 1. julijem nihče ne bo ostal brez oskrbe, je poslanka opozorila, da gre za zavajanje. S 1. julijem namreč dolgotrajne oskrbe na domu ne bo prejel nihče. “Na ministrstvu niste bili sposobni vzpostaviti informacijskega sistema in se odločbe vse tja do septembra predvidoma, tako je bilo povedano z vaše strani, ne bodo izdajale,” je ob tem navedla v znak pojasnila in opozorila, da izdana odločba še ne pomeni tega, da bodo ljudje dejansko oskrbo dobili. Sicer pa so v SDS proti, da se uvedba prispevka pobira na rezervo. “Veliko je odprtih perečih vprašanj na področju dolgotrajne oskrbe, ki bi jih bilo treba nujno urediti, pa jih žal na žalost ne urejate niti v tej noveli,” je še bila jasna.
Poslanec NSi Franc Medic je opozoril na številna opozorila izvajalcev, da določene cene, na primer dolgotrajne oskrbe na domu ne pokrivajo realnih stroškov izvedbe storitev. “Posledično nekateri izvajalci napovedujejo, da storitev dolgotrajne oskrbe na domu pod takšnimi pogoji ne bodo mogli oziroma želeli izvajati, kar pomeni resno grožnjo za dostopnost storitve za upravičence, zlasti v manjših in ruralnih okoljih,” je navedel in za primer podal občino Idrija, kjer je po njegovih besedah določena cena storitve dolgotrajne oskrbe na domu nižja od trenutno veljavne cene storitve pomoči na domu, ki v občini Idrija znaša 28,55 evra za delovnik in za nedeljo 37,12 evra. Ob tem je opozoril, da je izvajalec, koncesionar že obvestil občino, da mu cena ne omogoča prevzeti izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu.
Ne znamo primerno plačati delavcev v dolgotrajni oskrbi
Poslanec SDS Anton Šturbej je v luči številnih vloženih amandmajev in ministrovih besed, da se sproti učijo, izpostavil, da je sprotnega učenja in testov že več kot dovolj. Ko s 1. julijem uvajamo dolgotrajno oskrbo na domu, po njegovih besedah vidimo, da se v luči kadrovskega manka zamika pravice v neko bodočnost, čeprav se bo obenem pobiralo denar na zalogo. Spomnil je, da so v zvezi s tovrstnim financiranjem kritični pri združenju delodajalcev in da obstaja zaskrbljenost okrog kontrole nad blagajno, ki je strogo namenjena izvajanju dolgotrajne oskrbe.
Opozoril je tudi, da plačni sistem ni zares dosegel najnižje plačanih v dolgotrajni oskrbi. Zaradi tega se te delavke po njegovih besedah med drugim srečuje v trgovskih centrih, kjer imajo bistveno višje plače, boljše pogoje, ni nočnih, ni popoldanskih izmen, ni praznikov in seveda za takšno delo dobijo bistveno večje plače in regrese, kot bi jih dobili pri delu v dolgotrajni oskrbi. “Torej nekako zgrešimo tam, ko bi že morali po 20 letih in več dobiti neke nove priložnosti na področju dolgotrajne oskrbe. Ne znamo teh delavcev plačati, ne znamo poskrbeti za blagajne, nad katerimi bi bil nadzor, in seveda s tem nekako obremenjujemo tudi upokojence, ki so delali 40 let, vlagali oziroma zalagali to pokojninsko blagajno, nazadnje pa ne dobijo kvalitetne dolgotrajne oskrbe, za katero morajo spet plačevati in odtegovati od svojih minimalnih penzij,” je bil kritičen poslanec.
“Čez par dni, par tednov se bo začelo torej pobiranje davka. Pa še pravzaprav ne veste dobro, koliko ga potrebujete. Se še ne ve. Kar tako pobirati nek davek, ki bo nekje na zalogo pripravljen in potem tam jemati pač po potrebi, je tudi neresno in tega sistem ne more, ne more prenesti,” je bila med drugim kritična poslanka SDS Alenka Helbl.
Ž. N.