“Če sanacijo izpeljemo z dodatnimi krediti, zadolževanjem, na drugi strani to pomeni, da se pojavimo kot dolžnik z višjim obstoječim dolgom ne glede na razlog za povečanje dolga,” je dejal predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun in dodal, da je vsaka obremenitev gospodarstva obremenitev. Meni, da bi morale biti dodatne obdavčitve na koncu seznama ukrepov pomoči, ki jih vlada sprejema v namen sanacije poplav. Meni, da bi morali biri kriteriji za delitev javnega denarja zelo jasni, da ne bi prišlo do zlorab ali kanaliziranja denarja tja, kamor to ni potrebno.
Naravna nesreča v obsegu, kakršen je bil ob avgustovskih poplavah, pomeni tudi izjemen makroekonomski in javnofinančni šok, je v objavljeni oceni zapisal Fiskalni svet RS. Ta je zaskrbljen, da bodo finančna sredstva porabljena za obnovo, ki bo trajala nekaj let, in da bodo porabljena netransparentno in neracionalno. Voditeljica oddaje je predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna povprašala tudi o mnenju glede dodatne obdavčitve bank kot dodatnega ukrepa za pomoč pri poplavah.
Kračun je v enem od intervjujev opozoril na “možnosti zmanjšanja moralnega hazarda“, pri čemer pojasnjuje, da bo imela Slovenija pri sanaciji po poplavah opravka z veliko količino državnega denarja, ki se bo delil po določenih kriterijih, zato morajo biti ti kriteriji zelo jasni in dobro postavljeni, “da bi prišli v poštev tisti, ki so resnično upravičeni“, uvodoma pove Kračun. Pri tem pojasni, da je praksa v primerih velikih projektov, da temu ni vedno tako. Pojasnjuje, da imamo predvsem v tem trenutku opraviti z “močnim sentimentom ljudi in solidarnostjo, zato je toliko bolj pomembno, da država postavi trdna pravila, zato da ne pride do nobenih zlorab, nobene kanalizacije sredstev tja, kjer niso nujno potrebna”.
Kračun: vlada se je s solidarnostnim prispevkom prenaglila
Fiskalni svet je odločitve glede dodatnih davčnih obremenitev ocenil kot prenagljene. Kračun pojasnjuje, da gre za velik obseg škode, da pa je pravilo, da ko “imamo opravka z naravno katastrofo, moramo biti toliko bolj previdni pri javnih financah, da ne sledi finančna katastrofa.” Meni, da bi morala biti država zelo previdna, da ne bi poslabšali finančnega stanja države. “Če sanacijo izpeljemo z dodatnimi krediti, zadolževanjem, na drugi strani to pomeni, da se pojavimo kot dolžnik z višjim obstoječim dolgom, ne glede na razlog za povečanje dolga,” je dejal in dodal, da “je vsaka obremenitev gospodarstva obremenitev, ki povzroča težave podjetnikom ali posameznikom, zato so to tisti ukrepi, ki so na vrsti nazadnje, najprej je treba uporabit vse razpoložljivo v ta namen.” Kračun omenja temu posebej namenjena sredstva, evropska sredstva in prerazporeditev in prevetritev postavk javne porabe, “da se prepričamo, da tam ni še kaj, kar bi se dalo uporabiti.” Dodaja, da pa je zato najprej potrebno pridobiti realno ceno škode poplav.
Kračun: prihodki in gospodarska aktivnost stagnirata
V svoji polletni publikaciji javnofinančnih in makroekonomskih gibanj je Fiskalni svet opozoril na povečanje javnofinančnega primanjkljaja. FS je letos predvidel večji finančni primanjkljaj kot lani, vendar Kračun meni, da tako visok predviden primanjkljaj “verjetno ne bo uresničen oziroma ni racionalnega razloga za to“. Fiskalni svet stalno opozarja na nenatančno načrtovanje in dejstvo, da se “ob tako visoki javni porabi, ne da bi za njo stale zakonske obveznosti, da se ustvari manevrski prostor za strukturno poslabšanje javnih financ, ki lahko kasneje tudi škodi”. Višino javnega primanjkljaja je pospremil z oceno, da je ta nerealno visok, pri čemer gost pojasnjuje, da to pomeni, da “posamezne komponente porabe niso tako dobro utemeljene, da bi lahko rekli, da je smiselno predvidet tak primanjkljaj”. Po prvem četrtletju prihodki stagnirajo, “pojemati je začel efekt inflacije na prihodkih in tudi gospodarska aktivnost je precej stagnantna že od sredine leta naprej.”
“Javni dolg Slovenije je sicer nekaj čez 70 odstotkov BDP, kar je več kot dogovorjeni kriterij 60 odstotkov manj od povprečja EU,” je dejal Kračun, ki je pojasnil, da je Slovenija rahlo slabša od povprečja Evropske unije glede kriterija o javnofinančnem primanjkljaju. Kako se neka država lahko zanese na solidno stanje javnih financ, je odvisno tudi od percepcije finančnih trgov in Slovenijo kot majhno državo finančni trgi obravnavajo kot bolj tvegano, pojasnjuje predsednik FS, ki trdi, da mora za konkurenčnost in boljšo plasiranost na finančnih trgih Slovenija izboljšati tudi te formalne kazalce.
Kračun meni, da se je vlada sicer odzvala hitro, da pa je bila ta hitrost povezana s prenagljenostjo. Meni, da je naletela na “odobravanje ljudi in tudi politično soglasje v tem segmentu ukrepov, ki se tičejo neposredne sanacije poplav, kar je dobro,” je še dejal Kračun.
Tanja Brkić