“Privilegije, ki jih prinaša ta zakon, bi bilo treba ukiniti, ne pa širiti. Seveda je treba v nedeljo 11. maja glasovati proti temu zakonu, in sicer iz več razlogov. Eden je, da dodeljuje izjemne pokojnine v višini med 2.000 in 3.100 evri posameznim privilegirancem, širi krog upravičencev in gre za nadaljevanje nekega sistema, ki je relikt preteklosti iz prejšnjega režima,” je v oddaji Soočenje na Novi24TV dejal poslanec SDS Černač.
V tokratni TV oddaji Soočenje je voditelj Aleksander Rant uvodoma spregovoril o nedeljskem referendumu (11. maja), na katerem bodo volivci odločali o zakonu o izjemnih pokojninah za izredne kulturniške dosežke. V oddajo so bile povabljene vse koalicijske poslanske skupine/stranke (tudi vladajoče koalicije). Nobena od vladajočih strank pa se ni niti odzvala, in sicer niti po telefonu. So se pa pogovora udeležili: poslanec SDS Zvonko Černač, poslanka NSi Iva Dimic, predsednik stranke Glas upokojencev Pavel Rupar in predsednik stranke Fokus ter predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Z zamudo pa se je pridružila tudi nova predsednica SLS dr. Tina Bregant. V začetku je Ranta zanimalo stališče gostov glede referendumskega vprašanja in kaj jih pri zakonu moti ter kaj pri njem podpirajo. Černač: “Privilegije, ki jih prinaša ta zakon, bi bilo treba ukiniti, ne pa širiti. Seveda je treba v nedeljo 11. maja glasovati proti temu zakonu, in sicer iz več razlogov. Eden je, da dodeljuje izjemne pokojnine v višini med 2.000 in 3.100 evri posameznim privilegirancem, širi krog upravičencev in gre za nadaljevanje nekega sistema, ki je relikt preteklosti iz prejšnjega režima.”
Primer: 26 let pokojnine Makarovič znaša več kot pol milijona evrov!
Prepričan je, da bi ga zato bilo treba v sklopu nove pokojninske reforme, ki jo je vlada pravkar potrjevala, odpraviti, ne pa kroga upravičencev širiti. Dotični zakon je nepravičen tudi do ustvarjalcev, umetnikov samih, saj izpušča pomemben del obravnavane sfere, obenem pa dodeljuje privilegije tistim, ki so dobili nagrado za enkratno delo itd. Kljub temu pa bodo upravičeni do doživljenjskega prejemanja takšne pokojnine. Navedel je primer Svetlane Makarovič, ki pokojnino prejema 26 let, kar znese več kot pol milijona evrov.
Po njegovem je tudi nespodobno, da se je zakon sprejel v času, ko se sprejema pokojninska reforma za preostalih 650 tisoč upokojencev in vse sedanje upokojence. Za vse obstoječe in nove upokojence, bo reforma položaj poslabšala. Posebej je poudaril, da več kot tretjina upokojencev s svojo pokojnino v sedanjih razmerah komaj preživi. Prav tako tisti, ki so zakon uvedli, niso znali pojasniti, zakaj so ga uvedli. Dimic: “Naše sporočilo je “Kultura DA, privilegiji NE”! Mi smo zato, da se kulturnikom pomaga v času njihovega ustvarjanja, jih spoštujemo, cenimo njihovo delo, zagotovo pa ne podpiramo privilegijev, kar pomeni tudi dodatek k pokojnini.”
Stranka Levica blaginjo nudi le peščici, davke pa vsem!
Dimic je še poudarila, da način, na katerega si je kulturna ministrica Asta Vrečko zadeve zastavila, ni pravilen, saj izpušča pomembno število kulturnikov, ki za svoje življenjsko delo ne bodo nikdar nagrajeni (narodno-zabavna glasba, Jazz, Rock itd.). Prav tako podeljevanje nagrad (posebej je izpostavila primer Makarovič), pušča slab občutek – da želi Vrečko nagrade dodeljevati le izbrani peščici somišljenikov in njenih podpornikov. Levica blaginjo nudi peščici, davke pa vsem. Rupar: “To je borba za upokojence in pravico, je borba za tiste ljudi, ki imajo zelo nizke pokojnine.
Vesel sem, da ta borba dosega tudi višji nivo, vrelišče in prepričan sem, da bo ta borba pripeljala, ne glede na izide referenduma in tudi volitev, za upokojence boljše čase.” Glas upokojencev ni zgolj proti konkretno tem privilegijem, ampak proti vsakim privilegijem. Zakaj bi imel nekdo v Sloveniji več od tistega, ki je delal polno delovno dobo in ima realno manj kot 600 evrov pokojnine. Zelo je vesel, da je do referenduma prišlo, hkrati pa pozval upokojence, naj propagandi ne nasedajo. Hudo mu je, ker vladajoči pozivajo k bojkotu. Prav tako meni, da mora Golobova vlada z referendumom prejeti svojo zaušnico. “Dovolj je ožemanja ljudi in dovolj je privilegijev na drugi strani!”
Dodatek k pokojnini privilegirancev bo nekajkratnik pokojnine kmečkih žena!
In takrat je to smiselno narediti z nagrado. Nikakor pa se to ne sme preliti v pokojnino, služenje na račun ostalih. Bregant: “V SLS bomo odšli na referendum in glasovali bomo proti. Smo za kulturo, smo pa proti takšnemu ustvarjanju nadprivilegiranih. Zakaj so nadprivilegirani? Prvi razlog je ta, da bo vlada imenovala neko komisijo, ki bo določala, kdo bo zaslužen za to.” Kot drugo pa bo šlo za dodatek k pokojnini, pravijo, za izjemne umetnike, vendar pa se moramo zavedati, da so nagrajeni (zato tudi imamo nagrade, velikokrat finančne). Ni pa prav, da so nagrajeni dvakrat, torej še z dodatkom k pokojnini.
Ob tem se lahko vprašamo, zakaj ta izjemna finančna nagrada z njihove strani ni bila investirana v pokojninski steber (Prešernove nagrade niso nizke!!). In če gre to iz skupne pokojninske blagajne, to plačujemo vsi, tudi tisti z najnižjimi pokojninami. Najnižja pokojnina v Sloveniji pa znaša nekaj čez 330 evrov, kamor spadajo tudi kmečke žene, ki so delale osem ur dnevno 40 let. Dodatek k pokojnini za privilegirane pa bo po drugi strani nekajkratnik njihove pokojnine.
Vlada bi se rajši ukvarjala s spodbudami za mlade umetnike
Rupar je v nadaljevanju še opozoril, da izjemno uspešni (Luka Dončić, družina Prevc) sami ustvarjajo dovolj prihodka, na privilegije pa računajo tisti, ki si lastnega prihodka niso sposobni zagotoviti v zadostni meri. Bregant pa meni, da bi bilo bolje, če bi se vlada ukvarjala s spodbudami za mlade umetnike, kot pa, da bo dodatno izčrpavala našo skupno pokojninsko blagajno. Rupar pa je še posebej poudaril, da spoštuje slovensko kulturo, zato se je nedavno tudi oblekel v narodno nošo.
“Ne more pa nekdo reči, da slovenski narod obstaja zato, ker si je nekdo izrezal grb slovenske zastave in doji psa. Oprostite, zame to ni sprejemljivo in tega ne bom nikoli sprejel!” Lotrič pa je v nadaljevanju spomnil na nedorečenosti v zakonu – kdo je do privilegijev dejansko lahko upravičen. V zadevo denimo niso vključeni prevajalci, ki nam prinašajo tujo kulturo v slovenski prostor. Rupar pa se je dotaknil besed predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič in dejal, da je ravno pozivanje k bojkotu veleizdaja slovenskega naroda in demokracije. Gre namreč za najvišjo obliko odločanja volivcev, kar je zapisano v ustavi. Prav tako se Rupar sprašuje, ali je poziv k bojkotu začetek totalitarizma pri nas.
Domen Mezeg