Tina Gaber Golob in njen mož Robert Golob sta na prizorišče kongresa Gibanja Svoboda vstopila ob pesmi Bella Ciao, ki je bila med drugim tudi priljubljena pesem Tylerja Robinsona. Ta je obtožen umora Charlieja Kirka.
Stranka Gibanje Svoboda se je v Kopru zbrala na volilnem kongresu. Edini kandidat za predsednika stranke, Robert Golob, je bil ponovno izvoljen za štiriletni mandat. Števila glasov na kongresu niso razglasili, so pa rezultat naknadno sporočili po dogodku. Goloba je podprlo 326 članov, 5 jih je bilo proti. Golob se je članstvu že zahvalil za izkazano zaupanje.
Prav tako ni presenetljiva “scenografija” kongresa. Robert Golob in njegova žena Tina Gaber Golob sta na prizorišče vkorakala ob spremljavi delavske pesmi z naslovom Bella Ciao, ki so jo posvojili italijanski komunisti, hkrati pa tudi morilec Charlieja Kirka, tj. Tyler Robinson. Znano je namreč, da je imel na naboju puške, s katero naj bi izstrelil smrtonosni strel, prav napis “Bella Ciao”.
Bella ciao za začetek kongresa Gibanja Svoboda. @vecer pic.twitter.com/MTKrVAGHYd
— Franja Žišt (@FranjaZist) September 20, 2025
Gibanje Svoboda so na kongres prišli podpret podpredsednica SD Meira Hot, vodja poslanske skupine stranke Levica Matej Tašner Vatovec in generalni sekretar Levice Matej Zupanc.
Podpora stranki prepolovljena
Pred kongresom so novinarji STA uspeli ujeti izjave podpredsednika Mateja Arčona, ki je Golobu napovedal kar 110-odstotno podporo delegatov Gibanja Svoboda, in Boštjana Poklukarja, ki je odgovarjal na vprašanja o tem, kako je stranki uspelo prepoloviti podporo od državnozborskih volitev. Poklukar meni, da bodo na volitvah dokazali, da so rezultati javnomnenjskih raziskav napačni.
Boštjančič priznal napake
Podpredsednik vlade in stranke ter finančni minister Klemen Boštjančič je v nagovoru spomnil, da je mandat aktualne vlade zaznamovalo več kriz, ob tem pa ni spomnil, da je bila vlada zanje odgovorna sama. Dejal je, da je za vlada nastopila ob koncu epidemije, sledile so energetska kriza, inflacija in največja naravna nesreča v zgodovini države.
Vse krize so po njegovi oceni prebrodili preudarno in mirno, nove izzive pa danes prinašajo tudi trgovinske vojne, zimzelena tema so po njegovem mnenju tudi davki. Ob tem je zatrdil, da je eden od prvih v vladi, ki razume solidarnost, vendar ne modela, ki podpira lenobo, izogibanje odgovornosti ali izkoriščanje visokih socialnih pravic. “Želimo biti družba solidarnosti, na drugi strani pa tudi družba, kjer bodo ljudje za svoje delo nagrajeni,” je pojasnil.
Sam sicer meni, da so zadnja tri leta dosegli pomembne premike za Slovenijo in postavili temelje za prihodnost, ki bo varnejša, uspešnejša in še vedno socialno pravična. Ob tem je izpostavil več reform, v katere je zagrizla vlada, med drugim zdravstveno, plačno, stanovanjsko. Kot je dejal, si ne delajo utvar, da bi vse našteto lahko dalo rezultat v enem letu, saj gre za reforme, ki potrebujejo veliko časa.
Priznal je sicer, da so tudi sami imeli obdobje učenja, saj “kdor dela, greši”, danes bi marsikaj naredili drugače. “A pomembno je, da smo tukaj in gledamo naprej,” je zatrdil.
UKZ krivdo za vzpon ekstremistov pripisala levi sredini
Nesojena kandidatka za predsednico Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je v govoru ocenila, da lahko v številnih demokratičnih državah opazujemo vzpon ekstremistov z diktatorskimi težnjami. “Odgovornost za ta vzpon pa lahko pripišemo elitistični in vase zavarovani politiki tradicionalnih demokratičnih strank, predvsem – žal – leve sredine,” je dejala.
Gibanje Svoboda je pred tremi leti glede na izraženo voljo volivcev prevzela odgovornost za razvoj skupnosti in države, državljani pa bodo na volitvah ocenili, ali je bila stranka dovolj uspešna. “Njihova odločitev bo edino merilo uspešnosti stranke,” je dejala. Volivci bodo stranko ocenjevali po tem, ali se je iz napak, ki jih je naredila v mandatu, tudi kaj naučila, in po tem, ali je bila v svojih prizadevanjih za dobrobit ljudi iskrena. “Volitve bodo naše ogledalo,” je izpostavila. Gibanje Svoboda bo kot največja parlamentarna stranka na volitvah nosila največjo težo odgovornosti za obrambo demokratičnih vrednot, je sklenila.
C. Š.