Slovenska demokratska stranka je vložila predlog zakona, ki bi razveljavil obstoječo zakonsko podlago za podeljevanje dodatkov k pokojninam za posebne zasluge za državo. Kot pravijo, obstoječa ureditev, ki ima izvor v letu 1974, pomeni umik od temeljnega načela pokojninske zakonodaje, ki temelji na dolžini zavarovalne dobe in višini vplačanih prispevkov. Predlog zakona je na novinarski konferenci predstavil poslanec Andrej Hoivik.
“V sodobni demokratični in socialni državi, ki temelji na enakosti pred zakonom, je tovrstna zakonska ureditev nesprejemljiva. V času, ko se soočamo s pritiski na vzdržnost pokojninskega sistema, starajočo se populacijo in prenizkimi pokojninami velike večine upokojencev, je nujno odpraviti vsakršne neupravičene privilegije, kar ta zakon trenutno omogoča,” so v izjavi za javnost zapisali v SDS.
Zakon ZIPO, sicer sprejet že leta 1974, omogoča dodeljevanje starostnih pokojnin posameznikom, ki naj bi imeli posebne zasluge za državo, brez jasno opredeljenih in preverljivih kriterijev. “Takšna ureditev pomeni sistemski odmik od temeljnega načela pokojninske zakonodaje, ki temelji na dolžini zavarovalne dobe in višini vplačanih prispevkov,” pišejo v izjavi za javnost. Prepričani so, da bo ukinitev zakona ZIPO prispevala k večji preglednosti in pravičnosti v pokojninskem sistemu, to pa bo hkrati tudi okrepilo zaupanje državljanov v enakopravno obravnavo pred zakonom, brez privilegijev.
Hoivik: Potrebno je narediti čisti rez
“Menimo, da je potrebno pred sprejemom pokojninske reforme narediti čisti rez. To pomeni, da v državnem zboru začnemo z razpravo, ali država želi živeti in delovati po sistemu prvo- in drugorazrednih ne glede na vrhunske dosežke umetnikov, znanstvenikov ali pa tudi nenazadnje naših športnikov, ki so ponos Sloveniji doma in po svetu,” je na novinarski konferenci povedal Hoivik.
Kot je povedal, ima zakon le dva člena. Prvega, ki bi obstoječi zakon ZIPO razveljavil, in drugega, da določba začne veljati 15. dan po objavi v uradnem listu. Še pred tem pa, kot pravi, je potrebno v nedeljo zavrniti zakon Golobove vlade o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. “Verjamem, da bodo ljudje glasovali proti, da bo kvorum najmanj 340 tisoč ljudi, volivcev in volivk, dosežen in potem bo takoj sledila obravnava tega zakona, ki anulira te dodatke, izjemne odmere pokojnin za umetnike in kulturnike,” je povedal.
Hoivik je sicer že predčasno glasoval.
Pravkar oddal svoj glas #PROTIprivilegijem na Upravni enoti v Škofji Loki. ✅
Oddaj ga tudi TI. 💪
Danes, jutri ali v četrtek.
Dan D = 11. maj 📥 https://t.co/wPzP9edZGX pic.twitter.com/7XW538NnrL— Andrej Hoivik 🇸🇮🤝🇺🇦 (@andrejhoivik) May 6, 2025
Kot je povedal poslanec, v SDS upajo, da bodo v Levici in Svobodi predlog zakona vsaj bojkotirali, če ne celo glasovali za, glede na to, da so v zadnjih tednih v obeh strankah opozarjali, da je zakon pomanjkljiv.
Zakon sicer ne bo mogel delovati retrospektivno. “Žal, to je dejstvo, vsi tisti, ki so prejeli te dodatke po ustavni pravici, se jim ti dodatki ne morejo odvzeti za nazaj, za vse prihodnje pa seveda ti dodatki ne bodo omogočeni,” je na današnji na novinarski konferenci dejal Hoivik.
Povišanje enkratnih nagrad kot kompromisni predlog
V SDS so predlagali kompromisno rešitev. Predlagajo razpravo o povišanju enkratne nagrade za Prešernove nagrajence. “Nenazadnje je zadnja Janševa vlada za medalje, od brona do zlata, govorim o olimpijskih medaljah, za skoraj 100-odstotkov povišala enkratne nagrade za naše športnike. Predlagamo vladi, da podobno, če je seveda to potrebno, naredi tudi za kulturnike in umetnike,” je dejal poslanec SDS in dodal, da bi s tem pokazali, da cenimo kulturo in delo kulturnikov. “S tem bi bil volk sit in koza cela. To je naš konstruktivni predlog,” je zaključil.
Ž. K.