“Če sami v sebi ne prepoznajo in ne bodo prepoznali etične drže, da bi se sami odpovedali oblasti, jih je zamenjati tudi s prisilo, če je potrebno. Lahko tudi tako, da se vstopi njihove pisarne in sobane in se jih z rokami odnese na cesto,” je pravnik in kandidat za ustavnega sodnika dr. Andraž Teršek pred leti dejal na okrogli mizi Zveze za voljo ljudstva. Državni zbor Terška ni potrdil za ustavnega sodnika.
DZ na današnjem tajnem glasovanju ni potrdil Andraža Terška za ustavnega sodnika. Njegovo imenovanje je podprlo 42 poslancev, 38 jih je bilo proti. Za potrditev za ustavnega sodnika bi potreboval 46 glasov podpore poslancev.
Pravnik Teršek je postal edini kandidat za mesto ustavnega sodnika po tem, ko je vrhovna sodnica Barbara Zobec, ki jo je predsednik republike Borut Pahor poleg Terška tudi predlagal na omenjeno funkcijo, odstopila od kandidature.
— Vagabundo (@Vagabun82035189) June 11, 2020
Pravnik, ki prisega na zakon ulice
Spomnimo, da je Teršek julija 2011 sodeloval na okrogli mizi Zveze za voljo ljudstva, kjer je izrekel besede, precej neznačilne za ustavnega pravnika, za katerega je temeljni akt ustava. Lahko bi rekli, da je izrekel celo škandalozne besede za pravnika. Moč civilne družbe bi povečal kar z odstranitvijo političnih elit – to bi kar fizično odstranil iz njihovih soban iz pisarn, če se tega ne bi storili sami, in jih z rokami odnesli na cesto.
Torej bi iz državnega zbora odnesel tudi tiste stranke, ki jih je prišel prosit za podporo in so mu to podporo tudi zagotovile pri glasovanju. Precej nerodna reč.
Daleč od tega, da pa so to edine nenavadne besede, ki jih je kot ustavni pravnik izrekel. Za javno hišo RTV Slovenija je namreč v eni izmed izjav izpostavil, da je tudi v času izjemnih razmer dopustno protestirati. “Zato, ker se da protestirati na način, da se hkrati drži ukrepov, ki veljajo. Če ljudje protestirajo na ta način, jih policija ne sme ne ogovoriti, kaj šele popisati. Predvsem pa od njih ne sme zahtevati osebnih dokumentov,” je dodal.
Več kot očitno je, da je Teršek nenaklonjen aktualni oblasti, ki je bila na račun epidemije novega koronavirusa primorana sprejemati ustrezne ukrepe za zajezitev novega koronavirusa. Za radio Val 202 je namreč povedal: “No, opazil sem to, kar ste opazili ali so opazili verjetno vsi drugi misleči ljudje. To je predvsem to, kako hitro ljudje, kadar so hkrati prestrašeni, zmedeni, dezorientirani, pristanejo še na tako regiozne in striktne omejitve njihove svobode in pravic. Torej na nekaj na kar nikakor absolutno ne bi pristali v običajnem družbenem stanju. Torej v stanju, ko ne vladajo izredne razmere. Sam to besedo izredne razmere uporabljam kot dejstvo, četudi formalno niso bile vzpostavljene, dejansko pa živimo v izrednih razmerah.” Teršek je ob tem izpostavil, da opaža tudi, da njegovi kolegi pravniki kar malo molčijo v teh časih in se zdi, kot da vsi skupaj čakamo ali čakajo, da se to malček zrahlja in omili. “Predvidevam, da se bodo potem, ko se ta izrednost konča, vsaj v pravniških krogih razvile zelo ostre in glasne polemike o tem, kaj se je dogajalo, zakaj se je to dogajalo in predvsem ali je bilo to nujno potrebno.”
V izrednih razmerah naj bi oblast pokazala, da državljanom ne zaupa
“Ko enkrat sosed ali človek človeku postane nadzornik ali policist, takrat lahko rečemo, da je triumfirala policijska država, ker policije tako rekoč sploh ne potrebujemo več,” je izpostavil. “V teh dneh smo, morda je to dobro in primerno, da se pandemija čimprej konča, neverjetno tolerantni do oblasti. Tako rekoč resne kritike njenih početij, izjav in ukrepov, ni. Ni tiste prave, ostre, polemične kritike. Na drugi strani nas pa oblast nekako naslavlja v tem smislu: sedaj so časi, ko je na vas državljanih, da služite domovini. Predvsem tako, da ste čim bolj tiho in da čakate, da vse to mine. Tukaj vmes med tema dvema skrajnostima je ogromno manevrskega prostora.”
Podal je prepričanje, da v trenutku, ko oblast sama sebi, seveda z razlogom, da gre za izredne razmere, nameni, podeli večja, vsa večja pooblastila, je po njegovo prav v tistem trenutku na temeljni preizkušnji demokracija. “Kajti hkrati s tem je potrebno to oblast še toliko bolj nadzirati, biti toliko bolj pozoren na vsak njen korak. Samo na ta način lahko preživi demokracija. V teh izrednih razmerah, tak je moj vtis, morda drugi ljudje tega vtisa z menoj ne delijo, je oblast nekako pokazala državljanom, da jim ne zaupa. Če oblast ne zaupa državljanom, potem tudi ne more pričakovati, da bodo državljani zaupali oblasti.”
Rok Krajnc