Pri imenovanju nekdanje zunanje ministrice in predsednice stranke SD Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel je prišlo do zapleta. Ker naj bi bila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas tista, ki je umaknila predlog njenega imenovanja, se poraja vprašanje, ali zaplet predstavlja posledico simpatij Fajonove do Rusije.
Kaja Kallas velja za eno najbolj odkritih kritičark Rusije v Evropski uniji. Odkar je Rusija februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, je Kallasova predstavljala gonilno silo v prizadevanjih EU za kaznovanje Rusije s sankcijami, bila je zagovornica pošiljanja vojaške podpore Ukrajini in krepitve lastnih obrambnih zmogljivosti bloka. Letos aprila je po navedbah Politica posvarila, da se Evropa nikakor ne sme postaviti v položaj šibkosti in da se ne sme poniževati s tem, da bi prosila Moskvo za pogajanja. “Do sedaj smo videli, da Rusija noče sodelovati v nobenem dialogu,” je ob tem pristavila.
Čeprav je Fajonova v vlogi zunanje ministrice vztrajala, da Slovenija ostaja prijateljica Ukrajine in da obsoja rusko agresijo, je hkrati marsikdaj pokazala izrazito prorusko držo, kar bi bilo lahko za Kallasovo izjemno problematično. Spomnimo. Januarja 2023 je Fajonova vztrajala, da brez Rusije ne bo trajnega miru in stabilnosti na našem kontinentu ter da jo je zato treba vključiti v razprave o novi varnostni arhitekturi v Evropi. Februarja istega leta je nasprotovala temu, da bi se Rusijo uvrstilo na seznam podpornic terorizma. “Vsaka taka pobuda za uvrstitev Rusije na seznam držav, ki podpirajo terorizem, pravzaprav pomeni kaznovanje celotnega ruskega naroda,” je izjavila in dodala, da ne verjame, da lahko to ustavi ruskega predsednika Vladimirja Putina v tej agresiji oziroma da bo to ustavilo vojno. “Nasprotno, gre za prilivanje olja na ogenj,” je vztrajala in pristavila, da moramo delati vse, da najdemo kanale za začetek pogajanj za trajnosten in pravičen mir, ki pomeni tudi, da se s silo in orožjem ne spreminjajo meje znotraj Ukrajine.
“Slovenija absolutno ne želi biti kot Madžarska, ki podpira ruski režim, in hkrati ne želi biti kot Poljska, ki je absolutno antirusko usmerjena,” je septembra 2022 po navedbah Dela vztrajala Fajonova. Svetovalka za stike z javnostmi Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Marta Osojnik je pred časom opozorila, da je Fajonova v enem izmed svojih zadnjih glasovanj v Evropskem parlamentu glasovala za odložitev kandidature Ukrajine za vstop v EU. Slovenski poslanci Evropske ljudske stranke so bili tedaj enotni proti tej odločitvi, je ob tem opomnila.
Ko je nekdanja zunanja ministrica oktobra 2022 gostovala v oddaji Odmevi na RTV Slovenija, je izrazila nasprotovanje članstvu Ukrajine v Natu. “Sedaj, ko gre za vprašanje članstva Ukrajine v zvezi Nato, mi zagovarjamo politiko odprtih vrat. Ampak ta trenutek je vprašanje, ali je to prava poteza. Gre za vrsto varnostnih tveganj. Članstvo Ukrajine absolutno ne,” je namreč izjavila. Fajonova je leta 2022 izražala svojo nenaklonjenost omejevanju turističnih vizumov za ruske državljane v okviru sankcij EU proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino. “Menim, da bi bila ukinitev vizumov tvegana poteza, ki bi se lahko vrnila kot bumerang,” je med drugim vztrajala po navedbah STA. Fajonova pa ni bila niti naklonjena odhodu Janše v Kijev kmalu zatem, ko je Rusija izvedla agresijo nad Ukrajino. “Slišati pa je in delim te kritike s strani kolegov, da je naš odhod predsednika vlade v Kijev tvegana poteza, lahko celo nevarna poteza in neusklajena z institucijami. Da gre za farso,” je med drugim izjavila marca 2022.
Ko je na začetku meseca odjeknila vest, da se Fajonovi obeta dobro plačana služba v diplomaciji EU, je to marsikoga presenetilo, saj se je kar nekaj časa govorilo, da se namerava vrniti na RTV Slovenija. Prav tako se je omenjalo, da naj bi funkcija predstavljala posledico dogovora z visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas ter da je za njeno dokončno imenovanje potrebna še potrditev Sveta EU. Z dnevnega reda Odbora stalnih predstavnikov držav članic pri EU (Coreper) je bila prejšnji teden umaknjena točka o imenovanju novega posebnega predstavnika Unije za regijo Sahel. Tedaj so se začele pojavljati informacije, da naj bi postopek ustavila Ljubljana. Z zunanjega ministrstva so nato po poročanju MMC sporočili, da minister Tone Kajzer “ni sodeloval pri kandidaturi Tanje Fajon za posebno predstavnico Evropske unije v Sahelu, njene kandidature ni niti podprl”. Je pa Kajzer na srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU izrazil pričakovanje po popolnih pojasnilih o postopku izbire nekdanje ministrice za posebno predstavnico Evropske unije za regijo Sahel.
Točka o imenovanju Fajonove za posebno predstavnico EU za Sahel je bila po poročanju STA umaknjena tudi z dnevnega reda današnjega zasedanja Odbora stalnih predstavnikov držav članic pri EU (Coreper). Predlog za imenovanje Fajonove naj bi sicer še ostajal na mizi, sporočajo iz Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS). Čeprav je zadnji Coreper načrtovan za naslednjo sredo, še ni gotovo, da bo potekal, zato je povsem mogoče, da se bo saga okrog imenovanja zavlekla v jesen.
S. K.