Na turški strani kopenske meje z Grčijo po poročanju grških medijev čaka približno 12.500 ljudi, da bi vstopili v Grčijo in s tem v Evropsko unijo. Na meji na severovzhodu Grčije je grška policija zaradi izgredov ponovno uporabila solzivec. Grška stran je že v preteklih dneh zatrjevala, da so tudi migranti na turški strani opremljeni s solzivcem. V luči dogodkov so predsedniki osrednjih institucij Evropske unije v torek obiskali grško kopensko mejo s Turčijo ter Grčiji obljubili solidarnost in konkretno pomoč pri soočanju z novim migracijskim valom. Na pomoč naj bi priskočila evropska agencija za zunanje meje Frontex. Grčija bo dobila tudi 700 milijonov evrov finančne pomoči, od katerih bo 350 milijonov na voljo takoj.
Na turško-grško mejo po nedavni odločitvi Turčije, da ne bo več zadrževala migrantov na poti v Evropo, prihaja vedno več ljudi. V zadnjih dneh so grške oblasti preprečile več kot 24 tisoč poskusov nezakonitega prehoda zunanje meje Evropske unije. Ta je sporočila, da bo Grčiji pomagala pri varovanju meje s 700 milijoni evrov. “Frontex načrtuje napotitev enega priobalnega plovila, šestih plovil obalne straže, dveh helikopterjev, letala, treh termovizijskih vozil, 530 varuhom meje pa se bo pridružilo še dodatnih sto. Frontexovi varuhi meje bodo delovali tako na kopnem, kakor tudi na morju,” je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Predsednica Evropske komisije, predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in predsednik Evropskega sveta Charles Michel so grško mejo obiskali v spremstvu grškega premierja Kiriakosa Micotakisa. Slednji je Turčijo obtožil, da je trgovka migrantov ter da očitno krši migracijski dogovor iz leta 2016. Tisti, ki hočejo preizkusiti evropsko enotnost, bodo razočarani. Mi bomo vzdržali, naša enotnost pa bo prevladala. Sedaj je prišel čas za skupni nastop ter razumnost, ki sta temelja naših vrednot. Turčija ni sovražnica, ljudje pa ne zgolj zastavki za dosego ciljev,” je izpostavila von der Leynova.
Bruselj poskuša zadnjo migrantsko krizo, ki je posledica odločitve Turčije, rešiti tudi z neposrednimi pogovori z najvišjimi turškimi političnimi predstavniki o zaostrovanju razmer na severozahodu Sirije ter humanitarnih posledicah za civilno prebivalstvo. “Danes smo tukaj, da povsem jasno povemo, da je Evropa solidarna z Grčijo in jo podpira. Naša prva prioriteta je, da zagotovimo red na grški zunanji meji, ki je tudi evropska zunanja meja. Zato sem pripravljena uporabiti vsy potrebna operacionalizacijska sredstva, ki bodo v pomoč grški vladi,” je zatrdila. Ob stopnjevanju migrantske krize pa je vprašanje ali Evropska unija, čeprav v primerjavi z letom 2015, precej bolj pooenotena in odločna, lahko dolgo vzdrži pri branjenju zunanjih meja. Poznavalci ocenjujejo, da bi padec Grčije lahko pomenil sprožitev domino efekta, kar se je zgodilo ob zadnji tovrstni krizi septembra 2015.
Ti, ki čakajo na meji, predstavljajo le kapljo v ocean
Po besedah političnega analitika Mitje Iršiča ljudje, ki čakajo na meji, predstavljajo le kapljo v ocean, namreč zadaj jih je milijon, ki tudi čakajo, da bi prišli skozi. “Erdogan z vsemi trguje. V tem trenutku so nemške oblasti, ki nekako vodijo zunanjo politiko, dale vedeti, da se ne bodo pogajale.” Naj spomnimo. V času vlade Mira Cerarja je slovensko mejo nezakonito prečkalo več kot pol milijona ljudi. Kot se je kasneje izkazalo, so bili številni med njimi teroristi, ki so sejali strah in grozo po Evropi. V času vlade Marjana Šarca velikega migrantskega vala ni bilo, smo pa bili priča vlomom v vikende, tatvinam in celo ugrabitvi domačina.
Migrantsko vprašanje je praktične narave
Po prepričanju Iršiča imamo kapacitete, da varujemo svoje meje. “Problem je bil v tem, da Šarčeva vlada ni dovolj utilizirala ne vojske in ne policije. Predstavnik policijskega sindikata je takrat povedal, da je policija podhranjena in da nima dovolj enot. Minister Boštjan Poklukar ga je takrat obtožil politikanstva, upam, da so sedaj takšni časi mimo. Povedal je, da migrantskega vprašanja ne vidi kot ideološkega vprašanja, to je povsem praktično vprašanje. Na svetu imamo 193 držav članic Združenih narodov, 2 opazovalki, potem pa še Tajvan in Kosovo. Nobena od teh držav, ki ima suverene meje, se ne bo obnašala do nezakonitih migrantov drugače, kot pa se v tem trenutku obnaša Grčija.”
Na vprašanje, če se bo slovenska medijska scena poenotila o kom govorimo, glede na to da Nova24TV in POP TV uporabljata izraz migranti, RTV SLO vztraja pri besedi pribežniki, Mladina, Dnevnik Delo pa pri beguncih, je novinar Spletnega časopisa Peter Jančič komentira, da to kaže na neko ideološko podstat. “Termin pribežniki so želeli uporabiti, da bi povedali, da ne gre za nekoga, ki prihaja nezakonito. S tem so pojasnjevali, da gre za ljudi, ki bežijo iz vojnih območij, pred vojno, kot v Bosni. Problem je, da se je pokazalo, da to ni res.” Če bi grška meja padla, bi prvi letošnji migrantski val Slovenijo lahko dosegel v nekaj mesecih. A voditelji Evropske unije tokrat le nameravajo stopiti skupaj in storiti vse kar je v njihovi moči, da se to ne bi zgodilo. Pa četudi bo potrebno še enkrat poklekniti pred zahtevami turškega predsednika Erdogana.
Migranti so orodje v rokah določenih igralcev
Denis Čaleta, strokovnjak za varnostna vprašanja z Inštituta za korporativne varnostne študije, je glede Erdoganove poteze v oddaji Tema dneva povedal, da Evropska unija ni izpolnila vseh obljub, ki jih je dala Turčiji leta 2016, ko se je izvedel ta sporazum. “Evropska unija in Evropa kot taka, je geopolitična ujetnica geostrateških interesov pomembnih regijskih igralcev. Med temi je tudi Turčija in seveda za doseganje svojih strateških interesov, je migrantski val tisto, kar Evropsko unijo najbolj boli. Seveda bo ta pripravljena tudi na določene korake v smeri tako finančnih injekcij, kot tudi političnih signalov, ki jih želi Erdogan.” Na vprašanje glede humanosti poteze turškega predsednika, glede na to, da se Turčija zaveda, da so ljudje ujeti na meji, ker jih Grčija ne želi spustiti preko, je Čaleta poudaril, da tukaj o humanosti ni nobenega govora. Gre preprosto za to, da so ti migranti orodje v rokah določenih igralcev, ki seveda na šahovnici geopolitičnih interesov spretno uporabljajo in izrabljajo to takoimenovano živo silo za pritiske in dosego svojih interesov.”
“Moramo biti zelo jasni, da je Evropska unija na žalost vedno in izredno pasivna.” Po besedah Čalete obisk predsednikov treh najpomembnejših institucij na grško-turški meji kaže, predstavlja jasni signal, da bo evropska politika stala za Grčijo in pa seveda posledično tudi za Bolgarijo v obrambi teh zunanjih meja Evropske unije. “To je absolutno drugačen, pozitiven pristop, katerega seveda lahko naredi Evropska unija pri reševanju tega, kar se v tem trenutku še da rešiti.” Obenem Čaleta izpostavlja, da je težko oceniti, ali je Evropska unija v tem pristopu enotna. “Lahko pogledamo to s pozitivnega stališča, da gre za nek pozitivni korak. Za neko skupno pripravljenost, da pomagamo državam, ki so najbolj na udaru v tem migrantskem valu. Na drugi strani je res, da so sem pa tja že neki signali v posameznih državah, kjer vodilni predstavniki teh držav izkoriščajo to migrantsko politiko tudi za sporočanje nekih svojih parcialnih interesov. Seveda to je tista bojazen, da če slučajno reševanje te migrantske krize ne bo potekalo v pravi smeri, ali da se bo obseg stopnjeval, je bojazen, da bodo države spet pristopile k nacionalnemu pristopu reševanja te migrantske krize, ki pa vemo, da leta 2015/2016 absolutno ni prinašal dobrih rezultatov in jih ne bo prinesel niti sedaj.”
Nobena meja se hermetično ne more zapreti
Čaleta izpostavlja, da je težko predvideti vnaprej, kako dolgo lahko grška obramba obstane v luči povečevanja števila migrantov. “Nobena meja se hermetično ne more zapreti. Kljub restriktivnim ukrepom na sami turško-grški meji, pomoči Frontexa in drugih držav, je za pričakovati, da bo določen odstotek teh migracij še vedno pljusknil na Balkansko pot. Če bo sodelovanje držav na tej poti ustrezno, potem seveda lahko z določenimi mehanizmi zagotavljamo, da bi se te migrante vračalo izven Evropske unije.”
Ko bo število ljudi na grško-turški meji preseglo neko kritično maso, se bodo enostavno pričeli obračati v smer, kamor bo mogoče priti v Evropo, je prepričan. “Seveda, če bo grška meja težko prehodna, sem prepričan, da se bo lahko ta tok usmeril bolj proti Bolgariji in bo bolj na udaru vzhodna Balkanska pot (Bolgarija, Madžarska ali Bolgarija, Srbija, Hrvaška, Slovenija). V tem trenutku je res težko napovedati, kaj se bo zgodilo na samem kraju. Glede na izkušnje, ki smo jih imeli 2016/2016 si bo seveda vsaka država prizadevala, da na njeno ozemlje stopi čim manj migrantov, oziroma da tok ne gre v direktni smeri skozi njihovo državo. Vse je odvisno, kako se bo situacija razvijala. Če bo migrantski tok v manjših količinah pronical skozi turško-grško mejo, potem se zna zgoditi, da bodo posamezne države seveda izvajale ukrepe na svojih mejah in da se bodo migranti poskušali vračati na izvorno točko vstopa v Evropsko unijo. Če pa bomo priča scenariju, ki bi imel za sabo spet množičen val, pa sem prepričan, da se bodo države spet usmerile v tisto smer, da bodo samo transportirale migrante dokler bo to možno. Republika Slovenija mora narediti vse, da ne bomo priča temu scenariju.”
Hana Murn