V nedeljo se je pričelo dolgo pričakovano cepljenje proti covidu-19, ki bo pripomoglo, da se kmalu spet vrnemo na normalne tirnice življenja. Namesto da bi se pozornost namenjala temu, kakšen pomen cepljenje ima, so se že prvi dan pojavile teorije zarote. Tokrat v povezavi s cepljenjem vodje svetovalne skupine za covid-19 prof. dr. Bojane Beović. Spraševati so se namreč pričeli ali se je Beovićeva res cepila ne, pri tem pa so se oprli na dve fotografiji, ki je nastala tekom cepljenja in kasneje zvečer, ko se je javljala za televizijo.
Na prvi fotografiji ima Bojana Beović dopoldan krajše lase, na drugi z večernega javljanja pa naj bi imela nekoliko daljše, kar naj bi po prepričanju nekaterih pomenilo, da se naj ne bi sploh cepila. Potem, ko se je teorija zarote razširila kot požar, je Beovićeva za Siol pojasnila, da je imela zjutraj sveže navite, natupirane, lase, nato pa so se ti nekoliko spustili in temu primerno podaljšali. Ženska frizura se je podrla je bila jasna in ob tem dodala, da je tudi oblečen plašč prispeval k temu, da so se lasje nekoliko stegnili in podaljšali. “Vidite pa iz tega prizora zdaj tukaj na mrazu, da so lasje točno taki kot tisti trenutek, ko sem bila cepljena”.
Niso pa bili le lasje tisti, ki so sprožili širjenje lažne novice. K zgodbi okrog neverodostojnosti cepljenja je namreč pripomogla tudi roka zdravstvenega delavca, ki je cepljenje izvajal. Ta namreč ni nosil rokavic, pri nekaterih se je porajal dvom zaradi domnevno pokrite injekcijske igle. Beovićeva je zavrnila tudi ta očitek in pojasnila, da ni toliko pomembno ali zdravstveni delavec nosi rokavico, ampak da si je pred tem razkuži roke.
Vodja svetovalne skupine za covid-19 prof. dr. Bojana Beovič po cepljenju: "Ves čas epidemije pazim, da govorim realno. Ampak danes pa moram reči, da sem navdušena." pic.twitter.com/rqctOD0VOL
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 27, 2020
Psiholog Matej Tušak je pojasnil, da se omenjene lažne novice širijo kot požar, ker obstaja nezaupanje v novo cepivo. “Namesto da bi bili ljudje usmerjeni v reševanje problema, so ves čas usmerjeni v iskanje krivca, ker preprosto ne razumejo, da so oni del tega problema. In seveda nujno potrebujejo nekoga, ki je grešni kozel,” je povedal za Siol in poudaril, da so negativna stališča v nasprotju z napredkom družbe. Testiranje, cepljenje in spoštovanje ukrepov za zajezitev epidemije po besedah predstavljajo edini možni korak za izhod iz te krize, namreč bolj kot jih bomo upoštevali, prej bomo iz te krize tudi prišli.
Izginjale naj bi celo igle
Seveda pa Slovenija ni osamljen primer, ko gre za širjenje lažnih novic po družabnih omrežjih. Te se namreč pojavljajo v ZDA, Veliki Britaniji ter drugod. Obstajajo trditve zarote okrog tega, kako naj bi cepiva proti covidu-19 lažna in da naj bi bili posnetki, ki prikazujejo cepljenje na nek način nameščena. Aktivisti, ki nasprotujejo cepljenju namreč trdijo, kako naj bi se promoviralo cepivo, ki ne obstaja, pri promociji cepljenja pa naj bi se uporabljajo igle, ki naj bi izginjale. Ena izmed takšnih objav na družabnih Twitterju je imela preko 20 tisoč delitev in všečkov, ogledalo si jo je pol milijona ljudi.
THREAD: Rumors & misinformation can easily circulate within communities during a crisis. Pictured is an example of a rumor or misinformation we have seen recently. There are multiple posts on social media reporting a death in Alabama of a recipient of the COVID-19 vaccine… 1/6 pic.twitter.com/Q3vPI5j8cs
— Alabama Public Health (@ALPublicHealth) December 16, 2020
Potem ko so prvi Britanci prijeli cepivo, se je po poročanju britanskega BBC-ja na spletu pričel pojavljati 30-minutni film z naslovom “Vprašajte strokovnjake” v katerem je sodelovalo 30 sogovornikov iz Velike Britanije, ZDA, Belgije in Švedske. Covid-19 so opisali kot največjo potegavščino v zgodovini. Pogovor so pričeli s trditvami, kako naj ne bi bilo prave medicinske pandemije in da cepivo proti covidu ni varno in učinkovito, ker ni bilo dovolj časa za njegovo izdelavo. Res je, da so bila cepiva proti covidu-19 razvita izjemno hitro, vendar pri tem ni bil preskočen noben od korakov, potrebnih za zagotovitev varnosti. “Edina razlika je v tem, da so se nekatere faze prekrivale, tako da se je na primer tretja faza poskusa – ko je cepivo prejelo več deset tisoč ljudi – začela, medtem ko je druga faza, ki je vključevala nekaj sto ljudi, še trajala,” je pojasnila Rachel Schraer, ki pri BBC pokriva področje zdravstva.
Drugi soudeleženci v omenjenem videu, ki so se pojavili na zaslonu, so ponovili iste neutemeljene trditve. Slišati je bilo mogoče tudi netočne teorije o tehnologiji, ki stoji za Pfizerjevim cepivom covid-19. In da je zaradi pandemije farmacevtska industrija dobila dovoljenje, da “preskoči poskuse na živalih … ljudje bomo morski prašički.” To ni res. Cepiva Pfizer BioNTech, Moderna in Oxford/AstraZeneca so bila namreč preizkušena na živalih in na tisočih ljudi, preden so jih lahko obravnavali kot dovoljena. Video je bil objavljen na gostovalni platformi, ki se predstavlja kot alternativa YouTubu, pravi Olga Robinson, strokovnjakinja za dezinformacije iz BBC Monitoring.
Sara Kovač