Levica je tik pred evropskimi volitvami “odkrila” milijardo evrov davkoplačevalskega denarja, s katerim namerava v prihajajočem desetletju graditi javna stanovanja. Številni so potezo razglasili za predvolilni piškotek, a ni niti to. Vlada namreč ni odkrila skritih proračunskih zalog, temveč se je le zavezala, da jih bo odkrila. Kandidat za evropskega poslanca Aleš Hojs je v včerajšnjem nastopu na 24ur razkril, da vlada nima zagotovljenega denarja za gradnjo in da se na tem področju zgolj baha z uspehi prejšnje vlade. Da gre za predvolilno obljubo, pa je na svoj način priznala tudi poslanka Svobode Andreja Kert.
Vlada je na včerajšnji 106. seji sprejela sklep, s katerim je potrdila izhodišča za pripravo zakona o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj. Vlada včeraj ni sprejela predloga zakona, ki bi ga nameravala v kratkem poslati v državni zbor. Pravzaprav gre le za želje političnega vodstva države, s katerimi želijo prepričati njim vse manj naklonjeno volilno telo.
Ideja se je seveda rodila na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi ministrica Levice Simona Maljevac. Tako piše na vladni spletni strani: “Vlada je sprejela sklep, s katerim potrjuje izhodišča za pripravo zakona o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki predvideva do 100 milijonov evrov na leto v obdobju od 2025 do 2035.”
Da bo zadeva še bolj prepričljiva za volivce, je vlada tik pred volitvami sklenila, da ne bo uvajala nepremičninskega ali kateregakoli drugega davka za financiranje gradnje, kot so “grozili” do sedaj.
Indija Koromandija Levice
Ob tem pa velja spomniti, da so predstavniki Levice svoja izhodišča o stanovanjski politiki predstavili že v predvolilnem obdobju. Takratni vodja Levice Luka Mesec je na predvolilnih soočenjih obljubil 30 tisoč stanovanj. Tako je povedal 12. aprila 2022: “Naš plan je gradnja 30 tisoč javnih najemnih stanovanj iz mešanih virov: nekaj iz davkov, nekaj iz proračuna, nekaj z državno obveznico za slovenske varčevalce na bankah.”
— Mr. ZeroF Given (@shaila123456788) January 15, 2023
Ko se je Levica polastila oblasti, je Mesec na vprašanje televizijskega voditelja Marcela Štefančiča, kdaj se bo gradnja začela, odgovoril: “Lopate imamo že pripravljene”. Kmalu za tem so drastično omejili svoje napovedi. Postavljati so začeli sistem, ki bi zgradil le še 2000 stanovanj na leto. Nato so še to ambicijo omejili. Kot je povedal Mesec v izjavi za javnost, so začeli le “ustvarjati možnosti”, da bi se vzpostavil sistem, ki bi zgradil 2000 stanovanj letno.
— Marijan Turjan (@MTurjan) March 31, 2023
Tudi včerajšnji sklep vlade je razumeti v okviru pripravljanja možnosti, preko katerih bi se vzpostavil sistem, ki bi gradil 2000 stanovanj na leto.
Kakorkoli že, po več kot dveh letih mandata lopate še vedno samevajo.
Hojs: Kdo bi jim verjel?
Kot je v soočenju na 24ur povedal podpredsednik SDS in kandidat za evropskega poslanca Aleš Hojs, pa vlada ni zgolj prelomila obljub glede gradnje javnih najemnih stanovanj, temveč tudi o gradnji hiš, v katere bi namestili žrtve lanskoletnih avgustovskih poplav. “Kako je že bilo rečeno? 100 hiš po poplavah? Srečujem ljudi na terenu po Sloveniji … Niti odločb o tem, ali se bodo morali preseliti ali bodo ostali v svojih hišah, nimajo,” je spomnil Hojs in dodal, da je bilo po oceni SDS uresničenih zgolj 14 odstotkov zavez iz koalicijske pogodbe. Uresničil je zgolj to, kar je za ljudi najbolj boleče – znižal je plače, dvignil je davke, ukinil je dolgotrajno oskrbo, očistil je “janšiste” na policiji, RTV in javni upravi.
“Ko človek posluša take obljube dan ali dva pred evropskimi volitvami, se lahko zgolj primer za glavo in si reče, kdo za ljubega boga bo verjel tem gospodom,” je bil jasen.
Hojs je v nadaljevanju tudi opozoril, da za gradnjo ni zagotovljenih finančnih sredstev, kot tudi, da so še malo pred tem grozili podjetjem, da bodo morala za gradnjo stanovanj prispevati po 10 tisoč evrov letno. “Govoril sem s podjetniki, bili so naravnost zgroženi,” je povedal Hojs.
Da gre za izrazito predvolilno obljubo, pa je na svoj način priznala tudi poslanka svobode:
Hojs pa je izpostavil tudi popolno neoperativnost vlade, ki ni sposobna urediti izrazito nizkih plač v upravnih enotah, prav ta neoperativnost pa je vodila do tega, da si je sedaj pravosodje samo določilo plače, ki bodo izredno visoke. “Ustavno sodišče, ki po moji oceni ni zato, da sprejema zakone, ampak pove, kateri niso v skladu z zakonodajo, je glede na šlamastiko, ki si jo je ta vlada privoščila, določila plače sodnikov […] Bil sem kar malce zgrožen nad višino teh plač. Prvo izplačilo, ki bo septembra, bo denimo za vrhovnega sodnika, denimo gospoda Djordjevića več deset tisoč evrov. Si predstavljate? Torej, skoraj milijardo evrov bodo morali dati zgolj v plače sodnikov, tukaj pa nam prodajajo pravljice oz. bučke o tem, kako ni nikakršnega problema sfinancirati tisoče in tisoče novih stanovanj.”
Ž. K.