[Video] Ulice Kube vrejo, ljudje vzklikajo “dol s komunizmom!”

Datum:

V več kubanskih mestih so v zadnjih dneh izbruhnili protesti, ki jih je sprožila kombinacija dolgotrajnih izpadov elektrike, pomanjkanja osnovnih dobrin in vse večjega nezadovoljstva prebivalstva. Posnetki z družbenih omrežij prikazujejo prebivalce, ki ponoči na ulicah tolčejo po loncih in ponvah: “Hočemo svobodo! Dol s komunizmom! Svoboda! Svoboda” So po 67 letih dnevi režima šteti?

Največ poročil o protestih prihaja iz mest Havana in Matanzas, kjer so prebivalci poročali o večurnih ali celo več kot dnevnih izpadih električne energije. V nekaterih soseskah so ljudje več kot 24 ur ostali brez elektrike.

Kubansko gospodarstvo se že več let sooča z resnimi težavami. Pomanjkanje goriva, zastarela infrastruktura in omejen dostop do uvoza energentov so povzročili pogoste energetske krize.

Kubanska vlada kot enega razlogov za težave navaja ameriške sankcije, pravzaprav problem prihaja zaradi notranjih sistemskih težav, neučinkovitega upravljanja in zastarelga gospodarskega modela.

 Čeprav so javni protesti na Kubi tradicionalno redki, se njihova pogostost v zadnjih letih povečuje. Prelomni trenutek so bile množične demonstracije julija 2021, ko so po številnih mestih potekali protesti proti gospodarski krizi, pomanjkanju hrane in zdravil ter omejitvam političnih svoboščin. Tudi tokratni protesti so v nekaterih primerih dobili politično noto. Na posnetkih z ulic so se slišali vzkliki proti vladi in zahteve po večji svobodi.

Protesti na Kubi pogosto prinašajo tveganje represivnih ukrepov. Po protestih leta 2021 so oblasti aretirale več kot tisoč ljudi, številni pa so bili kasneje obsojeni na zaporne kazni. Po podatkih organizacij za človekove pravice naj bi bilo v državi še vedno več kot tisoč političnih zapornikov.

Napetosti so se pokazale tudi v akademskem okolju. Profesor na tehnološki univerzi v Havana naj bi izgubil možnost poučevanja, potem ko je na družbenih omrežjih javno opozoril na težke razmere, s katerimi se soočajo študenti in profesorji. V zapisu je omenil nizke plače akademskega osebja in vsakodnevne težave pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potrebščin. Po njegovih besedah profesorji pogosto zaslužijo le nekaj deset dolarjev na mesec.

Vprašanje, ki vse glasneje odmeva tako na otoku kot v tujini, je, ali se kubanski režim sooča z najresnejšim izzivom v zadnjih desetletjih. Mnogi protestniki verjamejo, da so njegovi dnevi šteti, in pozivajo k svobodi ter političnim spremembam. Zahteve po svobodi in dostojnem življenju postajajo vse glasnejše in vse več ljudi verjame, da čas diktature  preprosto mineva.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki