Na torkovi 20. izredni seji Državnega zbora je poslanec SDS Žan Mahnič v razpravi o posvetovalnem referendumu o volilni pravici na lokalnih volitvah opozoril na tisto, kar uradna statistika že dlje časa potrjuje: delež tujih državljanov v Sloveniji vztrajno raste. Za primer je vzel Kranj in dejal, da je tam tujcev že okoli 20 odstotkov ter da se lahko ta delež v desetih letih približa 40 ali celo 50 odstotkom.
Uradni podatki, ki so jih na isti seji navedli tudi predlagatelji, za Kranj kažejo približno 13,6 odstotka. Mahnič torej ni ponujal natančne statistike, temveč je z zaokroženo in poostreno sliko poudaril smer razvoja. In prav v tem je bistvo: ob tempu, ki ga SURS meri že leta, taka slika kmalu ne bo več pretiravanje, ampak realnost posameznih občin.
Govor je padel v razpravi o predlogu posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah – ali naj glasujejo le državljani Slovenije in EU, ne pa tudi državljani tretjih držav. Mahnič je nasprotnikom očital, da želijo tujcem iz tretjih držav ohraniti ali razširiti volilno pravico, in da se ob tem izogibajo demografskim spremembam.
Kaj kažejo uradni podatki
SURS meri tuje državljane med prebivalci (osebe s prijavljenim prebivališčem), ne turistov in ne vseh oseb z dovoljenjem za prebivanje.
- 1. januar 2026: 2.135.107 prebivalcev, od tega 224.413 tujih državljanov (10,5 %).
- 1. april 2026: 2.136.385 prebivalcev, 10,7 % tujih državljanov.
V letu 2025 se je število slovenskih državljanov zmanjšalo za približno 5.200, število tujih državljanov pa povečalo za skoraj 9.500. Selitveni prirast tujih državljanov je pozitiven že 27. leto zapored. Leta 2025 se je v Slovenijo priselilo 26.904 tujih državljanov, odselilo pa 17.407; neto prirast tujcev je bil 9.497. Največ priselitev tujcev je bilo iz Bosne in Hercegovine, sledijo Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Ukrajina.
Na isti seji je poslanec SDS Andrej Kosi navedel, da je delež tujcev v Sloveniji zrasel s 3,1 % leta 2008 na 10,5 % v prvi polovici 2026. Za posamezne občine je navedel: Ankaran 15,4 %, Izola 18,8 %, Piran 16,8 %, Sežana 18,4 %, Velenje 17,9 %, Kranj 13,6 %, Ljubljana 15,8 %.
Mahničeve besede so ilustracija trenda in dejstev, ki jih krepijo tudi podatki SURS: tujih državljanov je iz leta v leto več, njihov delež v državi in v posameznih občinah raste, število slovenskih državljanov pa se hkrati zmanjšuje. Karikirana slika Kranja zato ni izmišljotina, ampak poostren prikaz smeri, ki jo uradna statistika že meri. Levica si pred tem še kar namerno zatiska oči in vztraja pri svoji agendi – tudi zato, ker v širitvi pravic tujcev iz tretjih držav vidi politični izplen in potencialne volilne glasove, ne pa vprašanja, kdo v slovenskih občinah odloča o prihodnosti lokalne skupnosti.
Na isti seji je to jasno povedal tudi poslanec SDS Andrej Poglajen. Opoziciji je očital, da so ji “pravice vsakega tujca nad pravicami slovenskega državljana”, in poudaril paradoks, da referendumu nasprotuje prav tista stran, ki o isti temi sama zbira podpise. Dovolj je bilo zavajanja, je bilo sporočilo njegovega nastopa: odločiti morajo državljani in ti bodo odločali 11.oktobra.
A.H.