Videti čez volilni cirkus

Datum:

Koga izbrati na evropskih volitvah, kaj na referendumih? Zakaj je treba odmisliti ves ta cirkus?

Oblast je naredila vse, da na letošnjih evropskih volitvah ljudje ne bi odločali o tem, kdo bi Slovenijo lahko dobro zastopal v Evropskem parlamentu. Naredila je vse, da ljudje na volitvah ne bi kaznovali popolnoma nesposobne vlade. Stavkajo zdravniki, sodniki, upravne enote, pripravlja se šolstvo; sanacija po poplavah stoji, kot stoji tudi promet na cestah, stoji gradnja tretjih pasov, stoji gradnja 3000 stanovanj in stoji gradnja drugega bloka nuklearke. O drobnarijah, kot je 10.000 računalnikov, ki jih nihče noče, o sodni palači, ki je samo sodniki nočejo itd. itd., se mi niti ne ljubi tipkati.

In ko rečem “oblast naredila vse”, potem imam v mislih to, da so za temo kampanje poskušali narediti splav, marihuano, Palestino in celo evtanazijo. Dobesedno nič jim ni bilo sveto, ko je bilo treba najti način, da se ljudi zamoti, da se ne bi spomnili, kako zanič je vodenje te države. Sveto jim ni bilo niti življenje in so v predvolilni cirkus – med golaž, klobase, Hamas in Niko Kovač – vrgli še vprašanje, ali bi ljudi, ki so dovolj bolni, pač zastrupili.

In ne, ni oblast samo poskušala. S pomočjo hlapčevskih in depolitiziranih medijev je tudi dosegla, da so ljudje vsaj za dva tedna pozabili, o čem se res odloča.

a) zanima gospodarsko in vojaško močna Evropa in bi morebitno dodatno centralizacijo omejil na povečanje učinkovitosti na varnostnem področju in

b) Brusljem, ki bi Evropo centraliziral, da bi se lahko ukvarjal z woknjeno zeleno-rdeče-rožnato evangelizacijo sebe in držav članic.

Na pravi strani debate so tukaj vsi kandidati slovenskih strank iz družine EPP, torej SDS, NSi in SLS.

V SDS je moj favorit sošolec in gradbenik Aleš Hojs. Dobro pozna varnostne izzive, dokazal se je kot obrambni in kot notranji minister in predstavlja najbolj obetavno osvežitev ponudbe na desni strani. Romani Tomc smo lahko hvaležni, da je v Evropski parlament prinesla razstavo o povojnih pobojih, Milanu Zveru pa, da je zagrizel v Vero Jourovo in je ne izpusti.

V predvolilni cirkus med golaž, klobase, Hamas in Niko Kovač so vrgli še vprašanje, ali bi ljudi, ki so dovolj bolni, pač zastrupili.

Matej Tonin je na soočenjih nosilcev list predstavljal najbolj izdelane rešitve, ki so zmerne, a učinkovite. Njegova izvolitev lahko prinese nekaj osvežitve na pomladni strani.

Na listi SLS je težka odločitev med Francem Bogovičem in Petrom Gregorčičem. Slednji z nekaterimi stališči sega daleč čez sredino in bi moral biti zanimiv za volivce Svobode. Bogovič zasluži glas, ker je v prejšnjem mandatu dokazal, da je trn v peti zelenjaškim krogom v Bruslju in je kot tak po mojem mnenju slovenski poslanec z največjim pozitivnim vplivom na evropske odločitve. Prav tako je kar nekaj naredil za evropskega, torej tudi za slovenskega kmeta.

Konja za konzula!

Zunaj EPP so kandidati ubožni, nevarni ali pa tako ubožni, da so nevarni. Izvzel bi Marjana Šarca, ki ima vsaj zdravo pamet in občutek za ljudi, ki ga je pokazal med zadnjimi poplavami, ter Klemna Grošlja, ki vsaj glede energetike in Rusije ve, koliko je ura. Zeleni, eni in drugi, so v resnici rdeči in glas zanje je glas za dražje gorivo, dražjo hrano in dražje ogrevanje. Ne da bi bil planet zato kaj hladnejši. Levica bi tudi v Evropi vulgarno populistično jemala bogatim in zaplenjeno dajala revnim v zameno za njihov glas. Obsojeno na neuspeh, ker bogati del Evrope ne bo za to. Ampak sliši pa se mamljivo. Resnica laže, in to spretno, vehementno in prepričljivo. Svoboda ni za svobodo tam, kjer je svoboda potrebna, recimo glede govora. In je za svobodo tam, kjer preveč svobode škoduje, recimo pri branju zakonov in poslovnikov, dostopnosti drog in strupov.
Ne vem, zakaj mi ob Golobovi listi pride na misel Kaligula. Ta rimski cesar je za senatorja imenoval konja, da bi pokazal svoj prezir do senata oz. ostankov rimske demokracije. Kje so časi, ko sta bila predsednik vlade Winston in Churchill!

 

Celoten zapis si oglejte na spletni strani Časopis.

Sorodno

Zadnji prispevki