Z arhitektom Alešem Vrhovcem, kandidatom stranke SDS za župana Mestne občine Ljubljana, smo se pogovarjali o zgrešenih politikah mestne oblasti in o njegovih rešitvah, če bi bil izvoljen za župana.
Za začetek: zakaj ste se odločili za kandidaturo?
V Ljubljani sem bil rojen, v tem mestu živim in delam vse svoje življenje. V tekmo za župana sem se podal, ker se nam mesto z vsakim dnem bolj odtujuje. Postaja nekaj, česar si ne želimo, stvari, ki me kot rojenega Ljubljančana in vsakodnevnega uporabnika mesta motijo, pa je vsak dan več. Vidim, da gre pod aktualnim županom razvoj mesta v napačno smer. To vidim ne samo kot meščan Ljubljane, ampak tudi kot strokovnjak s skoraj štirimi desetletji izkušenj v arhitekturi in urbanizmu.
V javnosti ste skorajda nepoznani, se vam zdi to hendikep pri tekmi za župana?
To deloma drži; za razliko od mnogih mojih protikandidatov nisem dolgoletni politik, zato sem manj prepoznaven. Po drugi stani pa to, da sem nov v politiki, pomeni, da nisem obremenjen s prtljago pretekle politične kariere. Mislim, da bodo volivci skozi kampanjo prepoznali mojo integriteto in strokovno znanje ter mi na dan volitev namenili svoje glasove.
V tekmo za župana se nisem podal nepremišljeno ali na vrat na nos. Ko se je pojavila pobuda s strani moje stranke SDS, da bi lahko kandidiral za župana, sem v tem prepoznal priložnost, da javno spregovorim o spremembah, ki jih glavno mesto mora uresničiti. Kaj je boljšega kot biti župan, in to na listi stranke, ki po mojem trdnem prepričanju vodi pravo politiko za našo državo in je v celoti skladna z mojimi pogledi? Upam, da bomo lahko – če mi volivci seveda naklonijo zaupanje – na podoben način uredili zadeve na ravni Ljubljane, in sicer skupaj z odlično svetniško skupino, ki ima v svojih vrstah Marušo Babnik, Ksenijo Sever in še nekaj izjemno prekaljenih posameznikov z izkušnjami, ki mi bodo v veliko pomoč.
Kako to, da desnica v Ljubljani ne bo nastopila z enotnim kandidatom?
V SDS menimo, da moramo kot največja vladna stranka na županskih volitvah v prestolnici nastopiti s svojim kandidatom. Druge stranke, liste ali iniciative pa nas pri tem lahko podprejo. Stranki Demokrati in SLS me denimo podpirata za župana, bosta po obe vložili samostojni listi za mestne svetnike.
Če vas vprašam kot neučakan meščan: česa se boste lotili najprej, če boste izvoljeni za župana?
Težav, ki jih je treba rešiti, je celotna paleta in vsak volivec bi seveda želel, da se najprej uredijo stvari, ki zadevajo njega osebno. Za začetek: ustavili bomo gradnjo kanala C0 …
Dokončno?
Vsaj dokler ne bomo pridobili celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). A glede na to, kako sam vidim ta kanal, ki poteka čez ključno nahajališče pitne vode za večino Ljubljane, bi moral biti ta projekt ustavljen za vedno. Prav tako nameravamo zaustaviti projekt izgradnje sežigalnice odpadkov. Vem, nekateri bodo pripominjali, da je bilo za to porabljenega veliko denarja, vendar zdravje meščanov nima cene. Prav tako bomo ustavili tudi prenovo osrednje mestne tržnice, vsaj na način, kot je načrtovana zdaj.
Ali drži, da naj bi bila prenova tržnice izvedena na zahtevo ruskega investitorja, ki je zahteval podzemno parkirno hišo za potrebe hotela, ki naj bi ga zgradil v središču mesta?
Tega ne morem potrditi, saj ne vem zagotovo, kdo je potencialni investitor in kaj je zahteval. Sem pa tudi sam slišal nekaj podobnega – gre za znano urbano govorico, da naj bi bila garaža pod tržnico zahteva tujega investitorja, ruskega ali katerega koli že.
Vsekakor bi kot župan preveril, kdo je investitor, kakšne so njegove zahteve in kakšne obljube so mu bile dane ob morebitni realizaciji projekta.
Vendar pa me pri tem projektu moti tudi to, da ogroža kulturno dediščino. Za začetek je tu Plečnikova tržnica, potem je tu ljubljanska stolnica, katere temelji bi bili ob takšni gradnji resno ogroženi. Vprašanje je tudi, kje naj bi sploh stal ta hotel; omenja se, da naj bi bila temu namenjena stavba Kresije, prodaja katere pa je povsem nedopustna. To je kot družinska srebrnina – ko jo prodajaš, s tem daješ več signalov in vsi so negativni. Po eni strani kažeš, da nimaš odnosa do dediščine, po drugi, da ti ni mar za to, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, in ne nazadnje, da si na zanesljivi poti v revščino.
Še en ključen razlog pa je, da želim preprečiti urbicid – torej projekt, ki uničuje kulturno dediščino in dušo mesta. Mestna tržnica je srce Ljubljane. To je prostor, kjer se srečujejo celotne generacije meščanov, in prostor, kjer ljudje lahko kupijo zdravo, lokalno pridelano hrano. Tržnica je primer domačnosti in avtentičnosti. Zdaj pa si zamislite, da se tam začne gradnja podzemnih garaž. Ta bi trajala več let, ne nazadnje zaradi udeležbe arheologov. Tržnica tako leta ne bi delovala, ljudje bi odšli drugam, stare navade bi izginile. In kdo ve, kaj bi jo nadomestilo.
Urbicid se namreč že leta dogaja po vsem našem mestu. Glejte središče mesta, okoli Čopove ulice. Vsa nekdanja barvitost je izginila, vsa avtentičnost. Bili so majhni lokali, majhne trgovinice … Vse, kar najdeš zdaj na Čopovi, so okrepčevalnice s hitro prehrano in butiki. Avtohtona duša Čopove je izginila.
Nekateri bi vam ugovarjali, da je ta izguba avtohtonosti napredek, ki koristi prebivalcem našega mesta …
Sam tega ne vidim tako. Menim, da so vsi ti projekti koristili le ozkemu krogu posvečenih, ne pa meščanom. Ali lahko naštejete nekaj projektov, ki jih je v dvajsetletnem županovanju dokončal aktualni župan in so dejansko koristili javnosti?
Morda izgradnja športnega centra v Stožicah?
Pri Stožicah gre le za delno dokončan projekt, kar dokazujejo ruševine nedokončanih zgradb, ki kazijo podobo tudi tistega, kar je bilo dokončano. In tudi pri dokončanem delu lahko govorimo o projektu, ki je koristil le malemu delu meščanov. Govorimo pa lahko tudi o sumljivih investitorjih, kapitalu sumljivega izvora, o ogoljufanih podizvajalcih in posledično propadlih podjetjih … Sam tega projekta ne bi predstavljal kot uspeh.
Bi torej kot župan podrobneje pogledali v ta projekt?
To vam zagotavljam. In ne samo v ta projekt; če bom izvoljen za župana, bom skupaj z močno listo naših svetnikov pregledal vse večje projekte preteklih mandatov in izsledke teh pregledov tudi javno objavil. Če bi se izkazalo, da gre za kršitve zakonov, bom podal prijave na ustrezne urade. Pregledal bi tudi vse koncesije, ki jih je podelila mestna oblast aktualnega župana, najemne pogodbe, celotno poslovanje mestne občine in seveda vse načrtovane projekte.
Če torej postanete župan, napovedujete transparentno in gospodarno vodenje mesta?
Vsekakor, celotno poslovanje bo transparentno in gospodarno. V ta namen nameravamo uvesti javno centralno bazo vseh nepremičnin v lasti Mestne občine Ljubljana, da bo lahko vsak meščan preveril, kaj je v lasti mesta in kje. Ali veste, da v mestu obstajajo nepremičnine, ki so v lasti občine, pa zanje skorajda nihče ne ve? Na primer vila, ki stoji za kinom Vič. Gre za stavbo, ki je že leta prazna, nevzdrževana in počasi propada. Celo večina zaposlenih na občini, ki bi to morali vedeti, ne ve, da gre za premoženje v lasti občine. Kako lahko nekdo trdi, da ravna gospodarno, če nima razvida premoženja? Register, ki ga nameravamo uvesti, bo takšno stanje odpravil.
Če postanem župan, bomo vsako leto objavili, kaj je bilo obljubljeno, kaj je bilo začeto in kaj dokončano. Objavili bomo, koliko je to stalo in kdo je odgovoren za morebitne zamude. To se bo nanašalo tako na tekoče poslovanje kot tudi na gradbene načrte, projekte in socialne programe, ki jih bo financiralo mesto.
Na primer?
Na primer zdravstvene programe. Prednost bo dostop do osebnega zdravnika in osnovne zdravstvene oskrbe. To bomo dosegli s širitvijo javne mreže, tudi prek podeljevanja koncesij. Okrepili bomo pomoč na domu ter vlagali v oskrbo starejših, paliativno oskrbo in hospic. Dostop do zdravnika bomo izboljševali tudi v sodelovanju z zasebnimi izvajalci. Skrb za starejše bomo postavili v središče zdravstvenih in socialnih storitev.
Obudili pa bomo tudi projekt mestne bolnišnice, ki bo plod sodelovanja mesta z državo in seveda z zdravstveno stroko. Že v prvem letu nameravamo javno objaviti predlog programa in lokacije bolnišnice. Naš načrt je, da v prvem mandatu projekt mestne bolnišnice pripeljemo vsaj do faze pridobitve gradbenega dovoljenja.
Zlasti levica skuša mobilizirati mlajše volivce s parolo »več stanovanj za mlade«. Kakšen je vaš program glede stanovanjske politike?
Dejansko se gradi premalo stanovanj, zato menim, da mora tudi tu vskočiti mestna občina. Za začetek je treba pregledati ves obstoječi stanovanjski fond in obseg nepremičnin v lasti občine – torej tisto, o čemer sva govorila malo prej. Obstoječi stanovanjski fond je treba vsekakor prenoviti, izvesti pa je treba tudi energetsko sanacijo. Olajšali bomo dostop do zemljišč za gradnjo in pospešili postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj. To je sicer tudi politika naše stranke na ravni celotne države, ki jo izvajata minister Matoz in ministrica Rifljeva.
Jaz kot arhitekt zagovarjam gradnjo, ki integralno povezuje stanovanja, promet, zelenje, javne površine in javne storitve. Naš cilj je omogočiti gradnjo vsaj 3000 stanovanj na leto, v kar bodo vključeni zasebne investicije, javno-zasebna partnerstva in zadruge. Cilj je vsekakor fond dostopnih lastniških stanovanj – na tem je poudarek – pa tudi najemnih, z uvedbo modela možnosti kasnejšega odkupa najemnega stanovanja.
Tako kot stanovanjska stiska je težava v Ljubljani tudi pomanjkanje parkirnih mest. Kakšen je vaš načrt na tem področju?
En načrt se uveljavlja že na državni ravni – gre za decentralizacijo javne uprave in krepitev pristojnosti lokalnih skupnosti. S tem se bo zmanjšal pritisk na Ljubljano, tako glede tistih, ki so zaposleni v javni upravi in se vsakodnevno vozijo v mesto, kot tudi tistih, ki se morajo v Ljubljano pripeljati, da uredijo svoje zadeve. Seveda pa bo to rešilo zgolj del težav s pomanjkanjem parkirnih mest. Težava je v tem, da so mnoga naselja v Ljubljani nastala v časih, ko je biło število avtomobilov bistveno manjše – ko je bil en avto na gospodinjstvo, če sploh. Na podlagi tega so bila načrtovana parkirna mesta in garaže. Danes, pri dveh ali več avtomobilih na gospodinjstvo, ti nekdanji načrti seveda ne zdržijo več in treba je najti nove rešitve.
V Štepanjskem naselju so prebivalci pobesneli, ko so jim začeli zaračunavati parkirnine …
Aktualna mestna oblast je težavo s parkirnimi mesti preprosto ignorirala, ker jo zanima samo monetizacija. Po domače povedano: uvedli so parkirnine povsod, kjer se je le dalo, ne da bi se ozirali na prebivalce. Ulice so spremenili v enosmerne in polovico teh ulic spremenili v plačljiva parkirišča, prav tako pa so plačljive naredili kar celotne soseske. Ponekod so postavili tudi zapornice ali potopne stebričke. Sam sem ostro proti temu in če postanem župan, nameravam ukiniti plačevanje parkirnin v soseskah.
Kot rečeno, aktualnega župana problem pomanjkanja parkirnih mest ne zanima, gre mu le za to, da od stanovalcev izcedi čim več denarja. In zato je prebivalcem nekaterih naselij — najodmevnejši primer je Štepanjsko naselje — popolnoma razumljivo prekipelo.
Jaz nameravam kot župan delati v soglasju s prebivalci naselij. Operativne skupine občine bodo s stanovalci iskale parkirne rešitve v soseskah s tovrstnimi in drugimi težavami in prepričan sem, da jih bomo s skupnimi močmi tudi našli.
Imate na zalogi še kakšno drugo rešitev?
Glede pomanjkanja parkirnih mest pod gradom obstaja možnost garaže v grajskem hribu. Optimistične ocene predvidevajo, da bi lahko prišli do kakšnih 2000 parkirnih mest, čeprav bi bil osebno malo bolj konservativen in ocenjujem, da bi lahko pridobili do 1000 mest. Poleg tega bi v tak projekt lahko vključili tudi ministrstvo za obrambo; te garaže bi lahko bile dvonamenske — kot garaže in kot zaklonišče za primer nevarnosti in katastrof.
Za konec: kaj menite o prometni politiki v Ljubljani?
Mislim, da je popolnoma napačna. Kolesarski lobi je na nek način ugrabil prometno stroko in pod krinko zelenega prehoda ter varstva okolja vso prometno politiko podreja kolesarjem. To je po mojem mnenju diskriminatorno do tistih, ki ne živijo v neposredni bližini središča mesta, do starejših, bolnih, tistih z gibalnimi omejitvami in družin z malimi otroki.
Ni ta politika le diskriminatorna, je tudi popolnoma nesmiselna. Glejte, po statistiki — in to ne kakšnega avtomobilskega lobija, temveč Mestne občine Ljubljana — meščani 44 odstotkov poti opravijo z avtomobili, 35 odstotkov peš, 13 odstotkov s kolesi in osem odstotkov z javnim potniškim prometom. In vendar mestna oblast popolnoma izključuje avtomobile iz načrtovanja prometne politike!
In tako nastajajo gneče, namesto da bi promet potekal tekoče. Kolone povzročajo nervozo, nepredstavljivo gospodarsko škodo in močno onesnažujejo že tako slab zrak v mestu. Mi bomo sledili zgolj enemu načelu – bistvo prometa je, da je čim bolj tekoč, brez ideoloških plašnic in fiksnih idej. Vse, kar bo ta pretok omejevalo, bomo postopoma odstranjevali, uvedli pa bomo tudi pametno vodenje prometa, na primer z že pozabljenim zelenim valom.
Bogdan Sajovic, Demokracija