Vili Kovačič je na Ustavno sodišče RS vložil pobudo za odpravo neustavnosti sedanje ureditve Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI), ki “ne predvideva možnosti vlaganja pobud za posvetovalni referendum s podpisi (podporo) volivcev”. Vsebinsko enak odgovor in potrditev je dobil tako iz državne volilne komisije kot iz kabineta predsednice državnega zbora.
“Iz tega sledi, da državljani (ljudstvo, ki ima po 3. členu v Sloveniji oblast) te pravice v resnici nimamo,” je prepričan aktiven državljan Vili Kovačič, ki ustavnemu sodišču predlaga začasno zadržanje sedanje ureditve, ki je skladna z zakonom ZRLI, in t. i. ureditveno odločbo ustavnega sodišča. Zavrnitve, kot pravi, ne bo sprejel.
“Glede na 26. do 29. člen ZRLI in 184. člen Poslovnika Državnega zbora predlog, naj državni zbor na svojo pobudo razpiše referendum, določen z zakonom, lahko vloži poslanec,” so navedli v DVK, s čimer pa po mnenju Vilija Kovačiča demantirajo moč ljudstva.
Ustavno sodišče naj to obravnava prednostno
Oba navedena odgovora po besedah Vilija Kovačiča potrjujeta neustavnost, ki je v nasprotju s 3. in 44. členom Ustave RS, saj ljudstvu dejansko ni zagotovljena pravica do posvetovalnega referenduma. Glede na pričakovano množico napovedanih posvetovalnih referendumov, ki bodo sledili letos, je nujno, da ustavno sodišče to zadevo obravnava prednostno, sicer se lahko soočimo z ustavnopravnim kaosom v navezavi na referendumsko zakonodajo.
Kovačič pravni interes za zadevo izraža kot volivec in državljan Republike Slovenije in potencialni predlagatelj posvetovalnega referenduma, zato predlaga, da ustavno sodišče to “anomalijo” odpravi brez odlašanja. Po njegovem prepričanju bi morali za vložitev pobude za posvetovalni referendum postaviti enak pogoj, kot so to storili za zakonodajni referendum, torej 2500 neoverjenih podpisov. Poudarja tudi, da gre za ključno ustavnopravno vprašanje, pri čemer zavrnitev ali ovržba pobude nista sprejemljivi možnosti. Pričujočo pobudo podpisani daje v imenu dveh društev – DavkoPlačevalciSeNeDamo (DPSND) in Slovenski TIGR – 13. maj – ter civilne iniciative DEM.
Rok za oddajo podpisov naj bo “bolj realen”
Kovačič meni, da bi moral biti rok za oddajo 2500 podpisov “bolj realističen”. V navezavi na to dodaja: “Tako bi se upoštevali samo delovni dnevi in bi bil rok podaljšan na dvojno ali trojno število delovnih dni, kar je 3 × 7 dni. Trenutna praksa ne upošteva problema državnih praznikov, ki vpliva tako na zakonodajni kot posvetovalni referendum.” Da bi posvetovalni referendum in stroški, ki jih terja, resnično vplivali na zakonodajalca, če bi večina volivcev glasovala za, predlaga obvezno četrto branje zakona.
Četrto branje zakona in predhodna javna predstavitev mnenj
Kovačič se zaveda in opozarja, da državni zbor ne bo “navdušen nad odvzemom ekskluzivne referendumske pravice poslancev”, saj “v 30 letih o tem poslanci DZ niso niti enkrat javno razpravljali niti niso na to kdaj koli javno opozorili”. V primeru novega zakona, bi moral pred četrtim branjem zakonodajalec obvezen organizirati tudi predhodno javno predstavitev mnenj. “Sedanje ekspresno hitre obravnave po nujnem zakonodajnem postopku vodijo v popolno diktaturo parlamentarne večine,” zatrjuje Kovačič.
Civilna družba je več kot le podaljšana roka vlade
Poleg drugega predlaga tudi javno sejo ustavnega sodišča o tej pobudi in vprašanju. “Civilna družba nismo samo podaljšana roka vlade, ampak predvsem državljani, ki se zavedamo svojih pravic in dolžnosti,” opozarja in dodaja, da idejo o četrtem branju zakona že podpira Državni svet RS, kar je po njegovih besedah ob gostovanju v Odmevih na RTV Slovenija nedavno izrazil njegov predsednik g. Marko Lotrič.
T. B.