[Ekskluzivno] Milović razkriva, kako je Čeferin pripravljen izdati svoje najbližje

Boris Tomašič je v tokratni ekskluzivni oddaji gostil Miloša Milovića. Tokratnega gosta javnost pozna kot Golobovega nekdanjega neformalnega svetovalca za varnost. V preteklosti se je zapletel tudi v posle z Aleksandrom Čeferinom, zaradi katerih je bil po dolgi sodni kalvariji obsojen. V njegovem prvem (objavljenem) intervjuju je razkril resnico o Čeferinu in njegovem delovanju. Predsednik UEFE je za lastno korist očitno pripravljen “potunkati” tudi svoje najbližje prijatelje.   

Miloš Milović se ni prvič pokazal v medijih. Pred njegovim nastopom na Novi24TV so ga intervjuvali za časnik Večer, a se intervju ni nikoli znašel v javnosti. “Po vseh obljubah novinarja in novinarke, da bo ta intervju, ki se sem jima ga dal v pričo mojega odvetnika, objavljen, žal na koncu zaradi posredovanja prav Aleksandra Čeferina ni bil objavljen,” je dejal.

Na vprašanje voditelja, kako je to mogoče, saj je Čeferin le predsednik UEFE in zatorej ni razumljivo, zakaj bi preprečil objavo v Večeru, je Milović odgovoril, da je to vprašanje za koga drugega. Ob tem je poudaril, da skladno z načelom o medijski svobodi (če ta zares obstaja) nihče ne bi smel preprečiti objave tega intervjuja – niti Čeferin niti sam predsednik vlade. Da bi preprečili objavo intervjuja, so grozili tako lastniku Večera kot novinarjem.

Milović je v oddaji pojasnil, kako je zašel v pravne težave. Kot je povedal, najprej niti ni razumel, zakaj ga sodni sistem preganja. Prvič je bil oproščen, nato je bila sodba razveljavljena. “Na tem napotilu me je bila groza, ker je bilo dobesedno napotilo, da mora biti Milović obsojen,” je nekdanji svetovalec uprave odvetniške družbe Čeferin Miloš Milović pojasnil dogajanje. Ob tem je izrazil prepričanje, da je zanj odgovoren predsednik UEFE Aleksander Čeferin, s katerim sta bila nekoč osebna in družinska prijatelja. Danes z njim ni več v stikih, v navezavi na to pa je izpostavil: “Kako biti v stikih z nekom, ki te želi spraviti v zapor?”

Pisalo je: “Milović mora biti obsojen”
Milovič je pravnomočno obsojen. “Res je, od tega ne bežim, še zmeraj iščem svojo pravico na sodišču, lahko povem, da sem bil dobesedno porinjen v neko zgodbo, policija me nikdar ni obravnavala kot osumljenca v tej zgodbi, postopek se je začel na Okrajnem sodišču v Ljubljani,” je dejal Milović in izpostavil, da je bil na obravnavah kar 25-krat. Pojasnil je, da ga je prvič oprostil sodnik Gorazd Fabijančič, na kar se je pritožil tožilec Boštjan Jeglič, senat, ki ga je vodil višji sodnik Igor Mokorel, pa je s sklepom razveljavil to sodbo in dal napotilo za zamenjavo sodnika, ki je bilo v nadaljevanju ključnega pomena. “Na tem napotilu me je bila groza, ker je bilo dobesedno napotilo, da mora biti Milović obsojen,” je dejal intervjuvanec. V nadaljevanju je bil po obravnavah znova oproščen, dokler se ni znova vmešal tožilec Jeglič in Milovića so spoznali za krivega.

Na vprašanje voditelja o tem, zakaj bi imel Čeferin željo, motiv ali razlog za preprečitev objave njegove zgodbe, je Milović odgovoril, da je to vprašanje za Čeferina. Slednji ga je namreč po njegovih besedah označil za lažnivca in kriminalca. V nadaljevanju je povedal, da je bil zaposlen pri Čeferinih, pri čemer je pokazal fotografijo uprave iz leta 2008, takrat je bil namreč svetovalec uprave.

Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Tomašič je povzel primer, v katerem se je znašel Milović: “Šlo naj bi za nek fiktiven posel med podjetjema kot nadomestilo plačila odvetniški družbi Čeferin in eden od vpletenih naj bi od tega plačila dal 120.000 evrov Aleksandru Čeferinu, kot je priča izpovedala na NPU.“ Milovič je pojasnil, da je bila njegova največja težava pri vsem skupaj dejstvo, da sploh ni vedel, za kaj gre, zato je bila tudi njegova obramba izjemno zahtevna.

V prvi obtožnici naj bi ga bremenili, da je hodil po gradbiščih in organiziral izvedbena dela, dobil pa naj bi ves denar v znesku okrog 390.000 evrov. Ob tem je izpostavil: “Sploh nisem vedel, za kaj gre. Ves čas mi je tudi Aleksander Čeferin lagal, da on o tej zadevi nič ne ve, da se mu vse skupaj čudno zdi.” Dodal je, da je šele po četrti obtožnici Leon Kostiov povedal novo zgodbo, in sicer zgodbo o tem, da naj bi sam želel določena proračunska sredstva spraviti. Že junija naj bi namreč vedel, da mu bo decembra ostalo tisoč evrov, zato je za nasvet prosil Aleksandra Čeferina, ki naj bi mu priporočil “nekega fanta, ta fant pa je bil Nihad Bešič“.V navezavi na to je Milović dejal: “Zanimivo je to, da sta bila prav Nihad Bešič in Leon Kostiov poslovna partnerja odvetniške družbe Čeferin in oba sta delala za Aleksandra Čeferina in to prav v času, ko se je vse skupaj dogajalo. Mene pa takrat ni bilo v odvetniški družbi Čeferin.”

V zvezi s tem naj bi bili pri odvetniku, ki je od njih zahteval 3 odstotke, nakar so odšli še do Čeferina, s katerim pa so se dogovorili za 1 odstotek. “To pa je ravno teh 325.000 evrov plus DDV do 390.000 evrov,” je dejal Milović. Zatrdil je, da je Čeferin “očitno zrihtal, da se je ta zadeva uredila”. V nadaljevanju je izpostavil tudi sledeče: “Če bi za to izdali račun, bi bila zadeva zaključena, jaz ne bi bil obsojen in midva se ne bi o tej zadevi pogovarjala in to je to.”

Kako je denar prišel do Čeferina, če račun ni bil izstavljen?
“Glejte, očitno so se potem zmenili na ta način, da bodo železnice zagotovile določena dela, Čeferin pa bo moral najti gradbenika in ta gradbenik je bil prav tisti, ki mu je v tistem času obnavljal prostore na odvetniški družbi Čeferin – Nihad Bešić,” je pojasnil Milović. Ob tem je dodal: “Oni so sicer izstavili neke račune, pa je bil problem potem ta, da je Bešić izstavil račune brez DDV-ja. Na železnicah je Nada Drobne Popović, ki je bila poslovna direktorica, račune izplačala, potem pa so seveda njene podrejene ugotovile, ko so zahtevale izplačilo DDV-ja nazaj, da je nekaj narobe.” Nazadnje je izpostavil, da je po vsej verjetnosti Bešić nato ta denar dvignil in ga posredoval Čeferinu.

Čeferin laže
Čeferinove trditve, da Kostiova in Bešića ne pozna, je Milović označil za laž. Dokazilo za to naj bi bili zasebni pogovori z Milovićem, v katerih sta mu priznala, da je to res, kar so mu dejali tudi drugi. Izpostavil je, da lahko to dokaže. “S Kostiovom je imel podpisano pogodbo o poslovnem sodelovanju, Kostiov je sam rekel, da je k njemu hodil, pred sodiščem je hodil, Kostiov je sam rekel, da ga je Čeferin napotil k meni ravno zaradi te zadeve, Bešić pa mu je obnavljal prostore,” je pojasnil Milović, ki meni, da je tam še vedno mogoče najti materialne dokaze.

Milović Kostiova ne krivi za nastalo situacijo. Kljub temu je izpostavil: “Če bi bila ta provizija plačana, kot se danes izstavljajo računi in plačajo davki, mene danes ne bi bilo tukaj za to temo, tudi ne bi bil obsojen in ne bi bilo nič.” Prepričan je, da ga je v to “namočil Aleksander Čeferin”.

S Čeferinom sta bila družinska prijatelja
Za Milovića je pri vsem tem še bolj šokantno dejstvo, da sta bila s Čeferinom prijatelja, celo družinska in osebna prijatelja. “Pri njem sem, kot ste videli, eno leto opravljal pripravništvo,” je dejal in s tem posredno povedal, da se v ožji krog odvetniške družbe Čeferin vključijo redki, pri čemer je opomnil na fotografijo. Milović ne razume, zakaj se je obrnil proti njemu, meni pa, da je bilo zaradi prevelikih pričakovanj. Danes z njim ni več v stikih. V navezavi na to je retorično vprašal: “Kako biti v stikih z nekom, ki te želi spraviti v zapor?”

Na Tomašičevo vprašanje o tem, ali je kdaj “vzel kuverto in jo odnesel k Čeferinu”, je Milović odgovoril, da sicer nikoli ni vzel kuverte od Bešića, da pa mu je v preteklosti dostavil dve kuverti – eno je dostavil Luki Zajcu, drugo pa Aleksandru Čeferinu. V navezavi na to predvideva, da je bil notri “verjetno tudi denar”. Na vprašanje voditelja, ali je “normalno, da se odvetniku plačuje z gotovino”, je Milović odgovoril, da je slednje odvisno od tega, “za kaj gre”.

Upa, da bo enako kot Kositov in Bešič lahko opravil družbeno koristna dela
Milović je obsojen na leto in pol zaporne kazni, Kostiov in Bešič pa na dve leti, s tem da lahko zaporno kazen nadomestita oziroma jo izvršita z družbeno koristnim delom, ki ga morata opravljati 480 ur. Milović je za enako alternativno možnost podal prošnjo, vendar njegovi prošnji niso ugodili. V navezavi na to je poudaril, da ga je sodišče “užalilo”, saj izpolnjuje vse formalne pogoje. “Po briljantni karieri policista, uspešnega pravnika, zaslužnega za to domovino, tudi pri osamosvojitvi, sem po njegovem leta 2008 stopil v čevlje kriminala,” je izpostavil in ciljal na čas, ko se je zaposlil pri Čeferinih.

Na vprašanje, zakaj še vedno ne prestaja zaporne kazni, je Milović pojasnil, da je podal pritožbo na višje sodišče in da naj bi o tem odločali v kratkem. “Upam, da mi ne bo treba, upam, da bom tako, kot sta onadva – Kostiov in Bešič – dobil družbeno koristno delo, pošteno bi bilo,” je dejal Milović in dodal, da še naprej išče pravico. “Podal sem zahtevo tudi za revizijo na vrhovno sodišče, čakam na odločitev,” je izpostavil. Sprva je bil obtožen, da je vzel 390.000 evrov, na koncu pa je bil obsojen za 7000 evrov, ki naj bi mu jih dal Bešić. Ta je omenjeno izpostavil izključno zaradi pogajanj z odvetnikom in ne drži, po Milovićevih besedah pa naj bi Bešič na zaslišanju rekel, da je dal tudi Čeferinu 120.000 evrov. Ob tem je demantiral dejstvo, da je bil Čeferin zaslišan kot priča.

Aleksander Čeferin seveda ni bil zaslišan, je dejal Milović, ki pojasnjuje, da je bilo to leta 2016, ko je Čeferin kandidiral za predsednika UEFE. “Če bi bil on v postopku, te kandidature ne bi bilo, in če bi bila pravica, on danes ne bi mogel biti predsednik UEFE,” je izpostavil. Milović ga je tudi sam predlagal za zaslišanje, vendar ga je Željko Pavlica prosil, naj ga s predloga za zaslišanje umakne, zato je to tudi storil. Pozneje ga je predlagala sodnica, ki s povabilom ni vztrajala, saj je Milovića zatem oprostila.

Nepovezano s tem o sodnem postopku je Tomašič gosta povprašal, ali kaj ve o “spornem” potrdilu iz Litije, ki ga je Čeferin dobil zaradi kandidature za predsednika UEFE, v katerem naj bi mu namreč očitali, da ima premalo izkušenj. Milović je na to odgovoril, da bi moral to pojasniti Čeferin sam.

Tomašič ga je vprašal, kar vse najbolj zanima
Tomašič se je z gostom dotaknil tudi teme, ki je bila ena od tem v DZ, in sicer o namigovanjih, da dela za predsednika vlade Roberta Goloba. Golob je to sprva zanikal, pozneje pa priznal. Tomašič je Milovića neposredno vprašal: “Dajte nam povedat, kaj ste vi delali za Roberta Goloba oz. za vlado?”

Da Golob na takratno vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča ni neposredno odgovoril, je presenetilo tudi Milovića, ki pravi, da je bil nad njegovim odgovorom presenečen. Milović je ob tem pojasnil, da je Golob sicer naknadno konkretneje odgovoril na POP TV, vendar se je o njem govorilo marsikaj, pri čemer je opomnil tudi na Mahničevo oznako, da je “kriminalec”. “To pa moram povedat, naslednji dan sva bila skupaj na lovu in sploh ni vedel, kdo sem. Tudi jaz nisem vedel, da je on to rekel v parlamentu, ker vprašanje, kako bi bilo okoli tega potem tam,” je pojasnil Milović, ki je dodal, da sta se potem z Mahničem slišala in da je zadevo “nekako omilil”.

Milović tudi o Golobu
Milović je dejal, da Goloba pozna več kot deset let in da je pri “njem delal tudi na GEN-i pri korporativni varnosti“. Poudaril je, da se s slednjo ukvarja že odkar je zapustil državno upravo, natančneje je njegovo področje delovanja svetovanje na tem področju. Pojasnil je, da ga je Golob januarja 2022 prosil za pomoč, ko se je odločil za kandidaturo na državnozborskih volitvah, in Milović je na to pristal. Tomašič je skušal iz Milovića izvleči odgovor, ki zanima javnost, in sicer to, kaj je počel na sestankih v prisotnosti ministrov, zlasti če drži dejstvo, da za delo v vladi nima nobene pogodbe. Zdelo se je, da se Milović direktnemu odgovoru izmika, saj je izpostavil, da ne vidi ničesar napačnega v deljenju svojih izkušenj z vlado. Milović je pojasnil, da je bilo Golobu omogočeno policijsko varovanje že v času izvolitve za mandatarja. “Takrat je imel šefa varovanja in varovanje, normalno. Kasneje me je poklicala generalna sekretarka, ki sem jo poznal od prej, Barbara Kolenko Helbl. Ona je generalna sekretarka vlade, ona me je poklicala in me je povprašala glede tega varovanja, kako smo mi včasih delali, ko smo varovali dr. Janeza Drnovška. Povedal sem ji, kakšen sistem je bil,” je dejal Milović, ki je dodal, da je to pojasnil tudi Golobu. Sestankovanja z ministri ni zanikal, saj naj bi ga poklical tudi nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar pa se je srečal večkrat, vendar še v času, ko je bila policistka. Na vprašanje, ali kaj ve o domnevno spornih poslih podjetja GEN-I, je odgovoril, da ne ve ničesar, v nadaljevanju pa je na kratko opisal čas dela v istem podjetju.

O “ukradeni” identiteti v Romuniji in sestajanju z ministri
Tomašič je Miloviću v nadaljevanju postavil provokativno vprašanje, in sicer v navezavi na dejstvo, da so Golobu v času, ko je on skrbel za korporativno varnost, v Romuniji ukradli identiteto. Milović je nato vprašal, “kdaj je bilo to”, Tomašič pa mu je odgovoril: “Tudi jaz ne vem, ker tudi on ni povedal.” Milović je zatrdil, da z Golobom trenutno nimata stika in da nikoli nista “sodelovala”, vendar to ni zadovoljiv odgovor, sploh glede na Milovićevo priznanje, da se je srečal z več ministri in tudi z nekdanjih generalnim policijskim  direktorjem Boštjanom Lindavom. V navezavi nanj je izpostavil, da je sam podal soglasje za Milovićevo prisotnost na sestanku. “Takrat ga ni nič motilo, potem, čez tri ali štiri mesece, je pa pisal, da ga je vse motilo,” je pojasnil Milović in dodal, da je Lindavu skušal pojasniti prednosti načina varovanja s področja kriminalistične policije, saj, kot je dejal, Lindav izhaja iz te vrste.

Milović je svoje delo opisal kot delo, pri katerem najprej poskrbi za pregled varnostnega stanja, in sicer vseh vrst varovanja. “To je dobesedno varnostna politika podjetja, pregledaš, kako je s tem, na vseh segmentih, potem jaz dejansko pregledam vsak segment posebej, ugotovim, kje so možne izboljšave in kje ne in potem predlagam, na kakšen način bi se naredile izboljšave,” je pojasnil Milović in poudaril, da se pri tem omejuje tudi na sredstva in način za učinkovito varčevanje. Pojasnil je, da to opravi pred pripravo pogodbe, saj skuša na tak način podjetje “prepričati” v sodelovanje.

“Še enkrat se vam zahvaljujem, samo to, še enkrat se vam zahvaljujem tudi za vaš pogum, če tako lahko rečem, da ste me poklicali v živo, ker dve leti si nihče tega ni upal,” je zaključil Milović. Tomašič je ob tem v šali pripomnil, da se njemu “ni zdelo tako hudo”. Ob tem je Aleksandru Čeferinu sporočil, da je “vedno dobrodošel v tem studiu, če želi soočenje”. Celotno oddajo si lahko pogledate na spodnji povezavi.

Vabljeni k ogledu!

T. B.