V Državnem zboru je danes potekala razprava o noveli stanovanjskega zakona. Koalicijske stranke novelo zagovarjajo, medtem ko so v poslanski skupini SDS izpostavili neučinkovitost vladnih ukrepov na področju stanovanjske politike, vsebinsko prazen zakon ter opozorili na potencialne negativne posledice za državljane.
“Rezali se bodo trakovi projektov, ki so bili začeti pred petimi ali desetimi leti, in polagali temeljni kamen za projekte, kjer je sedanja oblast zaradi nesposobnosti popolnoma zamočila, kot je nedavni primer Infekcijske klinike v Ljubljani, kjer bi morala biti stavba že pod streho,” je bil kritičen poslanec SDS Zvone Černač.
Černač je v svojem nastopu opozoril na neizpolnjene predvolilne obljube vlade, ki je leta 2022 pod vodstvom predsednika vlade Roberta Goloba obljubljala gradnjo 30.000 stanovanj, kar se je pozneje znižalo na 3.000 letno, nato na 2.000, nazadnje pa na 1.984 stanovanj, za katera naj bi položili temeljni kamen, spomnil pa je tudi na številne “zavožene projekte, v katerih je bilo izgubljenih na desetine milijonov evrov nepovratnih sredstev iz različnih evropskih mehanizmov“. Vrh po njegovem mnenju predstavlja prenova stavbe UKC, ki bi bila pod prejšnjo oblastjo, če bi mandat nadaljevala, zaključena do konca leta 2023. “Tako pa niti v prihodnjem letu ne bo. Ob tem, da se je podražila za tretjino in bo v celoti financirana iz žepov davkoplačevalcev,” je pojasnil.
.@ZCernac: Od leta 2022 nas leva oblast zavaja z velikopoteznimi obljubami, zdaj pa reže trakove za projekte, ki jih je začel nekdo drug 🤦♀️⁰📉 Stanovanj ni, evropski milijoni pa izgubljeni v zavoženih projektih.
❗To ni vladanje, to je prevara z evropskim denarjem in slovenskim… pic.twitter.com/j1Z5AVASiu— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 20, 2025
Poleg tega je Černač napovedal uvedbo novega nepremičninskega davka, ki ga je vlada že potrdila, kar bi po njegovih besedah dodatno obremenilo lastnike. Kritiziral je tudi odsotnost novega desetletnega stanovanjskega programa, ki bi moral nadomestiti program iz leta 2015, ter označil novelo za “piarovsko populistično potezo” brez vsebinskih sprememb. Kot edino spremembo je izpostavil poskus lažje izselitve neplačljivih najemnikov, a jo ocenil kot neučinkovito zaradi pomanjkanja praktične izvedbe.
“Zakon se formalno poigrava z besedico neprofitno in javno. Po novem bo vse javno, tako neprofitna stanovanja kot oskrbovana bodo javna – že danes so, tako da tukaj ne gre za neko kakršno koli vsebinsko spremembo. Povečuje se najemnina za vsa neprofitna, po novem javna stanovanja, za približno slabih sedem odstotkov plus dodatno veliko bolj za starejša stanovanja. Kjer smo pa v neki dilemi, kaj bo s tem pravzaprav storjeno. Če pogledamo zadnja vrednotenja Gursa na 1. 1. letošnjega leta, kažejo, da tukaj vlada velikanska zmeda,” je bil kritičen.
Administrativno breme in vprašanja transparentnosti
“Ta sprememba zakonodaje na področju dodeljevanja le-teh uvaja nekaj, kar bi lahko rekli, da obrača situacijo na glavo,” je dejal poslanec SDS Andrej Poglajen, ki se je osredotočil na razpravo o administrativnih posledicah za občine, ki jih novela dodatno obremenjuje kljub delni rešitvi financiranja subvencij najemnin. Opozoril je na kadrovsko podhranjenost občin in pomanjkanje sistemskih proračunskih ureditev, kar ogroža izvedljivost zakona. Še posebej je izrazil skrb zaradi najema odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partnerji za pripravo zakona za 68.000 evrov brez DDV, kar dviguje vprašanja o transparentnosti, še posebej glede družbine specializacije na gradbeno pravo in preteklih etičnih kršitev pri primeru Vzajemne. Poglajen je napovedal, da bo SDS zakon spremljala v nadaljevanju postopka, a za zdaj ne bo glasovala niti za niti proti.
Pomanjkanje sistemskih rešitev za mlade družine
Poslanka SDS Alenka Helbl je izpostavila, da novela ne prinaša ključnih rešitev za stanovanjsko krizo, zlasti za mlade družine, ki se soočajo z nedostopnimi cenami in pomanjkanjem spodbud. “Imam mnogo pomislekov pa tudi jih čutim, da jih moram povedati, ker so zavajajoča. Torej, da Vlada postavlja stanovanjsko politiko v ospredje svojih glavnih politik, je rekel minister, ampak prav do danes, do današnjega dneva ni bilo izvedene nobene velike sistemske stanovanjske reforme kljub tistim napovedim, lopate so pripravljene, torej tiste izjave niso imele nobene podlage v realnosti, to vidimo torej po treh letih. O številu stanovanj ne bom izgubljala besed, ker je bilo že toliko izrečenega,” je bila ostra.
Opozorila je na zavajajoče obljube, kot je najemnina do 400 evrov v Ljubljani, ki ni zavezujoča, ter pomanjkanje jasnih definicij “ključnih kadrov” in mehanizmov za nadzor neprofitnih stanovanjskih organizacij. Alenka Helbl je poudarila, da novela ne rešuje pomanjkanja zemljišč, dovoljenj in kadra, ter pozvala k uskladitvi z vsemi deležniki za konkretne prihodnje ukrepe.
“Namesto da bi imeli na mizi nov desetletni nacionalni stanovanjski program, kjer bi morali biti ukrepi na področju stanovanjske politike zajeti celovito, tako kot so v sedanjem nacionalnem stanovanjskem programu iz leta 2015, ki ni idealen, ni dober, po moji oceni je podpovprečen, ampak pač nek okvir je, nek skelet, je neka vsebinska podlaga, takrat je bila sprejeta, ampak zdaj ne samo, da nimamo novega, ne, Levica, stranka Levica, ki je takrat celo glasovala proti temu programu, vsi poslanci so glasovali proti, Miha Kordiš, Matjaž Tašner Vatovec, Luka Mesec, vsi so bili proti in zdaj pravijo, zdaj bomo pa delali na podlagi tega, ki se izteka letos, še naprej in na tej osnovi bo Vlada sprejela dvoletni operativni načrt za teh sto milijonov, do sto milijonov evrov letno. Glejte, neresno je to,” je poudaril.
.@ZCernac: V @PS_SDS verjamemo, da lahko do rešitev pridemo brez velikih finančnih vložkov, če končno sprostimo administrativne ovire za gradnjo javnih najemnih stanovanj 🏘️
💸 Dokaz? Zdravstvo. @vladaRS je namenila skoraj 200 milijonov evrov, a so se čakalne vrste še… pic.twitter.com/SE8cGonyMZ— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 20, 2025
Meni, da bi lahko dostopnost do primernih stanovanj izboljšali brez velikih finančnih vložkov z omogočanjem posameznikom, da si sami uredijo bivalne pogoje po svojih željah in potrebah. Za tiste, ki tega ne zmorejo, predlaga sproščanje administrativnih ovir, tudi pri gradnji javnih najemnih stanovanj na ravni občin. Poudarja, da sama finančna sredstva brez sistemskih rešitev ne bodo dovolj za odpravo obstoječih težav. “En tak konkreten primer imate iz vašega mandata, ko ste skoraj 200 milijonov evrov dodatnega denarja namenili za odpravo čakalnih vrst v zdravstvu, in kaj se je zgodilo, povečale so se, povečale so se, sami ste potem to ugotovili. In po pol leta tega nesrečnega poskusa to financiranje, ki ni v ničemer skrajšalo čakalnih vrst in v ničemer izboljšalo dostopnosti do zdravstvenih storitev, sami ustavili,” je pojasnil in poteze vlade označil za neresne in populistične.
A. H.