Slovenija bo kmalu ob javno zdravstvo, zdravstveni sistem razpada, zdravstvena ministrica pa je še vedno na svojem položaju. Predstavljamo ozadje in najverjetnejše namere skupine »gromovnikov«, tistih, katerih glavna strategija je ščuvanje proti zdravnikom.
Prioriteta vlade naj bi bilo zdravstvo in njegova reforma, ki naj bi zaživela s 1. januarjem 2024. Od tega ni nič. Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je zdravništvo grdo izigrala ter ne želi izpolniti dogovorjenega in podpisanega dogovora, sklenjenega v času, ko je resor vodil minister za zdravje iz Gibanja Svoboda Danijel Bešič Loredan in ga je Golob dobesedno nagnal z ministrskega mesta.
Na mizo je položil že napisano odstopno izjavo in mu ukazal, naj jo podpiše. Takoj po lanskih novoletnih praznikih pa ga je pred novinarji in TV-kamerami pred vso slovensko javnostjo ponižal, ko mu je zapovedal, da se mora opravičiti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Bešič Loredan, zdravnik, je bil namreč pred tem kritičen do delovanja ljubljanskih zdravstvenih domov. Direktorica teh pa je (bila) Jankovićeva izbranka. Bešič Loredan je prišel navzkriž tudi z Dušanom Kebrom, nakazal je tudi, da se ne namerava ukloniti zahtevam civilne iniciative Glas ljudstva (uličnikom) pod vodstvom Jaše Jenulla.
Golob kot minister popolna “nula”
Danijel Bešič Loredan je bil minister do 13. julija 2023 (dobrih 13 mesecev). Po njegovi razrešitvi je vodenje ministrstva za zdravje prevzel premier Robert Golob, in to za tri mesece, kar je tudi najdaljši mogoči čas za začasno vodenje ministrskega resorja. Čeprav je Golob kot predsednik vlade obljubljal, da bo rešitev za vodenje ministrstva našel hitro, se je očitno zapletalo. S 13. oktobrom lani je nato vodenje ministrstva prevzela javnosti neznana ekonomistka Valentina Prevolnik Rupel in se očitno podredila zahtevam tako Goloba kot iniciative Glas ljudstva. Med prvimi je namreč sprejela Kebra in Janulla, za zdravnike pa ni našla časa.
Vse skupaj tudi na tem področju pa kaže, da stranka Gibanje Svoboda in s tem Robert Golob nimajo ustreznih kadrov. Mogoče sicer je, da ti obstajajo, vendar z Golobom kot predsednikom vlade, ki je znan kot egocentrik in kolerik, ne želijo sodelovati. Dejstvo je tudi, da v času, ko je Golob lani tri mesece vodil ministrstvo za zdravje, ni naredil nič. V Gibanju Svoboda in v celotni koaliciji, vključno s stranko SD, pa so veliko obljubljali. Reforma zdravstva naj bi bila njihova prioriteta, najpomembnejša stvar torej. Velike spremembe naj bi zaživele že s 1. januarjem 2024. Pa se ni zgodilo nič in tudi nič ne kaže, da bo kaj drugače.
Kebrovi visoki zaslužki
Robert Golob je poniknil, zanj zdravniki ne obstajajo. Področje zdravstva sta tako Golob kot Prevolnik Ruplova prepustila nevladnikom. Na področju zdravstva dominirata samooklicani vseznalec Jaša Jenull, za njim stoji Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, hkrati pa oseba, ki je za svetovanje nekdanji ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc (v času vlade Mira Cerarja) prejel 26.950 evrov. Zaradi davkov in prispevkov je bil končni znesek sodelovanja s Kebrom za ministrstvo dražji, saj je znašal 36.215 evrov. Keber je marca 2017 z ministrstvom za zdravje sklenil podjemno pogodbo, oktobra 2017 pa še aneks k pogodbi. Višina urne postavke je bila s sklepom ministrice Kolar Celarčeve določena pri 35 evrih bruto. Preostala dva člana delovne skupine za pripravo dveh osnutkov zdravstvenih zakonov pa sta prejemala po 12,30 evra bruto na uro. To Kebrovo zasebno sodelovanje in aranžma na področju zdravstva pa še ni vse. Dušan Keber je namreč lastnik podjetja Educatio Medica, podiplomska šola za zdravnike, ustanovljenega že leta 1995. Prek tega podjetja je še v času, ko je delal v UKC Ljubljana, izvajal plačana izobraževanja za zdravnike. Podjetje Educatio Medica je od Medicinske fakultete v Ljubljani prejelo skupaj 22.272 evrov, od Zdravstvenega doma Ljubljana 8.257 evrov, od Zdravstvenega doma Medvode 4.000 evrov itd. Prihodki Kebrovega podjetja so se v zadnjih letih ustavili, podjetje pa je še vedno delujoče, še vedno tudi več deset tisoč evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti. Keber je njegov edini lastnik, od 23. julija 2022 je kot direktorica v Poslovni register Slovenije vpisana Nina Kovačič. Tako Keber kot Kovačičeva imata isti naslov, na Streliški v Ljubljani.
Denar k nevladnikom z lopato
Oba, tako Keber kot Jenull, spadata h Glasu ljudstva, eni od skrajno levih nevladnih organizacij. Slednjim Golobova vlada denar meče dobesedno z lopato. Minister za javno upravo Franc Props je pred dnevi za medije razkril, da je samo njegovo ministrstvo v času vlade Roberta Goloba (približno v dobrem letu in pol) objavilo za več kot 26 milijonov evrov javnih razpisov, namenjenih nevladnim organizacijam. Nove razpise je napovedal za pomlad. Tokrat pa so 14 nevladnim organizacijam razdelili skoraj 6,3 milijona evrov, o čemer tudi poročamo v Demokraciji.
V treh primerih zapravili 90 ambulant družinske medicine
Denarja je torej dovolj, vendar ga vlada Roberta Goloba preliva na račune nevladnikov in se jim tako zahvaljuje za to, da so ji z rednimi petkovimi kolesarjenji in protestiranji omogočili vladanje. K nazadnje razdeljenim 6,3 milijona evrov 14 nevladnim organizacijam (NVO) pa je treba prišteti še druge izdatke, kot sta na primer nakup razpadajoče stavbe na Litijski 51 v Ljubljani ali nakup 13 tisoč računalnikov slabše kakovosti, ki so zdaj v skladišču v Logatcu, na resornem ministrstvu za digitalizacijo (niti v vladi) pa ne vedo, komu in kako jih naj razdelijo. V vseh treh primerih gre za po okoli 6 milijonov oškodovanja davkoplačevalskega denarja. Mladi zdravnik Rok Ravnikar je izračunal, da je okoli 6 milijonov evrov letni strošek 30 ambulant družinske medicine, ki vse leto skrbijo za 45 do 60 tisoč ljudi. Samo v treh primerih, ki jih zdaj navajamo (denar 14 NVO, Litijska 51 in 13 tisoč računalnikov – skupno okoli 18 milijonov evrov), pa bi Sloveniji lahko prineslo 90 ambulant družinske medicine, ki bi letno skrbela za 145 do 180 tisoč ljudi, vključno s plačami za 270 članov tima. To pa so številke, ki dajo misliti in povsem jasno kažejo, kaj počnejo v Golobovi vladi.
Vse to pa Roberta Goloba ne moti. Očitno ne moti niti ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, saj bi sicer odstopila z ministrskega položaja ali te funkcije, na kateri se mora uklanjati Jenullu in Kebru, sploh ne bi sprejela.
Stavka, zahteve, pričakovanja
Zaradi takšne arogance vladajočih so se zdravniki odločili za stavko. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) je to začel 15. januarja. Iz Fidesovih stavkovnih izhodišč je razvidno, da je bil neposredni razlog za začetek stavke neuresničevanje podpisanih dogovorov tako v letu 2022 kot leta 2023. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović pa je v intervjuju za tednik Demokracija dejala, “da je to pravzaprav samo ozka stavkovna zahteva”. Iz pogovorov z zdravniki iz različnih ustanov je razbrati, da gre za širše zahteve po temeljitejšem urejanju zdravstva, je dodala dr. Beovićeva.
Glavni stavkovni odbor Fidesa je konec januarja soglasno sprejel sklep, da se vodstvom bolnišnic vročijo umiki soglasij o delu prek 48 ur tedensko in 16 ur neprekinjeno. S tem bodo delali v skladu s standardi evropske direktive, ki bi jih morala država vpeljati že od vstopa v EU. Naloga vodstev zdravstvenih ustanov pa je, da na osnovi teh dejstev organizira delovne procese.
Glede na veliko pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji in število zbranih umikov bodo delovni procesi v zdravstvenih ustanovah zelo hitro moteni. Na to so opozorili tudi direktorji zdravstvenih ustanov na sestanku z ministrico za zdravje.
V Fidesu navajajo, da je ta korak nujen, saj se vlada ne želi resno soočiti s prepotrebnimi spremembami v zdravstvu. Iskreno upajo, da bo vlada dojela, kaj s svojo ignoranco povzroča, in se z zdravništvom resno usedla za mizo ter dosegla dogovor. Poudarjajo še, da želijo rešitve, ki bodo jasno opredelile specifiko zdravstva. Želijo na državni ravni sprejete specialne standarde in normative, ki bodo podstat za variabilno nagrajevanje in konkurenčno zaposlitev, ki bo omogočala ohranitev in privabljanje celotnega kadra v javnem zdravstvenem sistemu.
Sprevrženo je namreč zatrjevanje, da so stavkovne zahteve samo odprava nesorazmerij in takojšnje povišanje plač. V prvi vrsti želijo od vlade jamstva in zaveze, ki bodo omogočili, da se bo zdravstveni steber zares uresničil in da ne ostalo pri praznih obljubah in pri zavlačevanju.
Pogrom nad zdravniki in interesi
Priča smo tudi pogromu nad zdravniki, spodbujenemu iz točno določenih krogov, tako vladnih kot pouličnih. Beovićeva je o tem dejala, da je ta »pogrom je v resnici zelo zelo zaskrbljujoč, ker vodi v razpad javnega zdravstva«. »Volja zdravnikov in v bistvu pripravljenost nadaljevati stavko je do neke mere prav spodbujena s temi pogromi, s temi žalitvami. Če se bo to nadaljevalo, če se bo ta klima nadaljevala, bomo težko zamerili zdravnikom, da se bodo odločili in zapustili slovenski javni zdravstveni sektor,« je dodala.
Glede namenov, ki jih izvajajo »pogromniki/gromovniki«, pa je Beovićeva dejala, da težko ocenjuje, kakšne namene imajo ti ljudje, prav gotovo v prvi vrsti ne dobrih. »Morda se za njimi skriva celo želja po razpadu javnega sistema in nekega interesnega kapitala v ozadju, ki želi v resnici opraviti zdravo privatizacijo zdravstva. Tistega dela torej, ki ne bo dostopen iz javno zbranih sredstev, ampak bo dostopen samo ljudem, ki ga bodo lahko plačali iz žepa.« Na željo po privatizaciji v ozadju opozarjajo tudi drugi. Kaj bi to pomenilo, smo vprašali Beovićevo. Pojasnila je, da je to, »kar se zdaj v majhnem obsegu dogaja v Sloveniji, zelo očitno v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah. Recimo v Srbiji. Če želite zdravstveno storitev, jo boste v javnem sistemu iz svojega obveznega zavarovanja zelo težko dobili ali pa bo ta zelo nekakovostna, zanjo bo treba plačati iz svojega žepa. In tega si zdravniki, čeprav bi v takšnem sistemu bistveno več zaslužili, res ne želijo. Iz Slovenije odhajajo zdravniki nazaj na takšen način delati v Srbijo,« je dodala.
Vida Kocjan