Nobena skrivnost ni, da je slovenska inflacija višja od EU in držav evroobmočja. Slovenska ekspanzivna, prociklična fiskalna politika je obrodila sadove, zato nas je inflacija prizadela veliko bolj od držav, kjer uporabljajo evro. Prekašamo tudi tiste, ki še niso sprejele evra, čeprav so te dosti ranljivejše na vztrajanje inflacije. Očitno so inflacijski pritiski tako močni, da bi jih vlada rada kar skrila.
Obvestilnik zveze računovodij, finančnikov in revizorjev je letos presenetil s podatkom, da je inflacija v Sloveniji – za razliko od drugih držav evroobmočja, kjer znaša 2,8 odstotka – tajna. Podatki o inflaciji se vodijo pod stopnjo zaupno.
Da, prav ste slišali. Slovenska oblast ne želi razkriti podatka o inflaciji v Sloveniji, torej ni dostopen širši javnosti. Niti evropski statistiki niti domačim analitikom. Zakaj je tako, ni jasno, edini možni razlog je ta, da je slovenska inflacija daleč nad povprečjem v evroobmočju, torej bi rada vlada ta podatek prikrila.
Mednarodno objavljena razpredelnica za evroobmočje po HICP (harmonizirani indeks življenskih potrebščin) je zato videti prav smešna, saj je Slovenija edina država, ki svojo inflacijo “skriva”:
Kje je razlog za takšne skrivalnice z javnostjo?
Kaj se dogaja v resnici, lahko le slutimo na podlagi preteklih podatkov. Življenjske potrebščine so se denimo novembra na letni ravni v povprečju podražile za 4,9 odstotka, na mesečni pa pocenile za odstotek. K letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 6,2 odstotka), k mesečni deflaciji pa cenejša električna energija (za 18,8 odstotka), je lani poročal SURS.
Inflacija je bila v letu 2023 v primerjavi z lanskim letom sicer nižja, a se Slovenija ne more pohvaliti, saj je še vedno občutno nad povprečjem območja evra. Letna rast cen v naši državi, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra namreč kar 6,6-odstotna, neharmonizirana inflacija pa je znašala 6,9 odstotka. Višjo inflacijo sta po Eurostatovih podatkih imeli le še Slovaška (7,8 odstotka) in Hrvaška (6,7 odstotka).
Spomnimo, da se je vlada v pretekosti že posluževala inštrumentov, s katerimi je hotela zamegliti podatek o resnični inflaciji – npr. s pomočjo t. i. košarice živil, ki je kazala, kot da beležimo v Sloveniji v resnici drastično znižanje cen, ne pa inflacijo. Košarico živil so nato po posmehu in ogorčenju javnosti ukinili.
Vlada deluje inflacijsko
Nekdanji minister za finance Matej Lahovnik se je pošalil, da je naša inflacija zaupna, “ker imamo tajni protiinflacijski program, ki ga ni še nihče videl.”
Dejstvo je, da je vlada od začetka mandata delovala fiskalno ekspanzivno in prociklično, zaradi česar jo je Fiskalni svet že večkrat opozoril, da še dodatno podpihuje inflacijske pritiske. Ravno na začetku tega leta so se povsem brez vsake ekonomske osnove višale minimalne plače, ki so bile od lani že tako daleč previsoke, posledica česar bo seveda kompresija plač, višja inflacija in – paradoksalno – večja stopnja splošne revščine.
I. K.