Vlada je nenehno zatrjevala, da povečanje števila ministrstev davkoplačevalcev ne bo stala niti centa. To je bilo jedro nastopa vladnih politikov na predreferendumskih soočenjih, posvečenim zakonu o vladi. Mediji so jim verjeli na besedo in pisali članke izključno z njihovimi političnimi obljubami. Verjeli so tudi volivci in Golobovi vladi dovolili, da že tako razraščen in divje neučinkovit aparat izvršilne oblasti še dodatno razširi. Mediji so namreč zatrjevali, da jih to ne bo nič stalo. Več ministrov in državnih sekretarjev za isto ceno! Zdaj ko se je dejansko zgodila reorganizacija vlade, pa so tako na vladi kot v medijih začeli priznavati, kar so tisti, ki poznajo ekonomijo in stroške vodenja resorjev, vedeli že od začetka: nova ministrstva bodo potrebovala nov rebalans.
Po reorganizaciji bo tako v vladi 20 ministrov in ministric, kar je kar 13 ministrov več kot npr. v Švici. Sam predsednik vlade Robert Golob je zagotovil, da nov zakon o vladi ne bo pomenil dodatnega zaposlovanja in novih bremen za slovenske davkoplačevalce.
Seveda je bilo takoj jasno, da se številke enostavno ne izidejo: vsak resor ima svoje strokovno uradništvo, vsak minister bo imel tudi svoje državne sekretarje in kabinet. Kako bi novi vladi to uspelo brez dodatnih stroškov, zveni kot tista socialdemokratska pravljica o 30 dneh do specialista.
Ministrica: več ministrstev ne bo pomenilo več stroškov
Spomnimo, mediji (Dnevnik, Delo, N1 Slovenija) so objavili celotne članke iz izjave ministrice za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, kjer je pred trojnim referendumom poudarjala, da predvidene organizacijske spremembe zakona o vladi ne bi pomenile povečanja stroškov, saj se bodo na nova oz. razdeljena ministrstva razporedili obstoječi kadri, ki že sedaj delajo na teh področjih. Ne le, da niso prikazali nasprotnih mnenj (ki jih je bilo kar nekaj), niso jih vprašali niti zdravorazumskih vprašanj (kabineti, dodatni ministri, uradniški kadri, ki jih ni mogoče kar takole improvizirano prenašati iz enega resorja v drugega …).
Preobrat: potreben bo rebalans
A kot vsakič doslej je vlado tudi tokrat doletela ekonomska in organizacijska resničnost. Delo je zdaj v prvem ponovoletnem članku o reorganizaciji vlade vendarle zapisalo to, kar smo nekateri vedeli že, odkar so napovedali rekordno število ministrstev: “Prenova vlade zahteva tudi rebalans proračuna”. Takole so zapisali brez kritičnega premisleka, da so jim vladni politiki prej več mesecev zatrjevali (oni pa o tem poročali), da novi resorji ne bodo zahtevali nobenih stroškov. Rebalans proračuna seveda pomeni, da se bodo morala na računovodske postavke novih resorjev nakazati nova sredstva naravnost iz fiskusa. Se pravi novi ministri, državni sekretarji, kabinetni delavci in uradniki vendarle ne bodo delali brezplačno, kot je uspela medije naplahtati vladajoča politika.
Prevara volivcev
Je pa novica povsem obrobna. Nihče je ne obeša na veliki zvon, večji mediji pa o potrebi po rebalansu sploh ne poročajo. Lahko si le mislimo, kakšen pogrom bi sledil, če bi dano obljubo takole prelomila Janševa vlada. Osnovna premisa referendumskega premisleka o smiselnosti več ministrstev je slonela ravno na temeljni laži, da dodatnih stroškov ne bo. Bi se volivci odločili enako, če bi vedeli, da bodo dodatna ministrstva plačali “a la carte”?
Gre vendarle za dokaj veliko prevaro, v katero so bili udeleženi tako mediji kot leva politika, zdaj pa je videti, kot da želijo novico predstaviti kot nekaj trivialnega, kot neko računovodsko anomalijo, ne pa kot prelomitev osnovne predvolilne obljube. Koliko volivcev bo sploh izvedelo, da bo za rekordno veliko vlado plačevalo rekordno? Da ne omenjamo, da se to dogaja sredi energetske krize in na pragu preteče recesije, ko vlado ekonomisti rotijo, naj raje varčuje, kot pa zapravlja za nepotrebne birokratske izdatke.
Izstavljanje računov
Novela zakona o vladi sicer razkriva priroitete te vlade – gre za vlado kadrovskih bombobčkov političnim sopotnikom, ki so na volitvah propadli zato, ker se je medijska podpora koncentrirala v Gibanju Svoboda. Z večjim številom ministrstev želijo namreč zagotoviti službe neizvoljenim politikom iz LMŠ in SAB. Do zdaj so nam prodajali iluzijo, da bodo odpadnike zaposlili brezplačno. Zdaj vemo, da ni tako. Nadaljevanje kariere politikov LMŠ, SAB in politkomisarjem iz skrajno leve stranke Levica bomo seveda sponzorirali davkoplačevalci.
Andrej Žitnik