Če kaj aktualna vlada obvlada, je to nedvomno uvajanje novih in novih davkov. Kot da ne bi zadostovalo, da se nam s 1. julijem obeta obvezno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, so se sedaj domislili, da se obveznost odmere takse za neizkoriščena stavbna zemljišča razširi kar na vse slovenske občine.
Občinam se v skladu z najnovejšim vladnim predlogom, ki je del predloga novele Zakona o urejanju prostora, nalaga, da morajo najkasneje v letu 2027 pričeti z odmerjanjem takse za neizkoriščena stavbna zemljišča, katere obveznost odmerjenja sicer sedaj velja le za nekaj občin.
Po poročanju medija Finance bo taksa znašala 30 centov na kvadratni meter stavbnega zemljišča, kar pomeni, da bo potrebno za 400 kvadratnih metrov odšteti 120 evrov na leto. Ukrep naj bi po prepričanju Ministrstva za naravne vire in prostor spodbudil lastnike “k gradnji, prodaji ali oddaji zemljišč, s čimer bi se zmanjšala širitev gradbenih območij na kmetijskih in gozdnih zemljiščih”. Po poročanju Portala24 pravijo tudi v zagovor, da bodo prihodki občinam v pomoč pri vzdrževanju infrastrukture, financiranju javnih objektov in pri boljšem prostorskem načrtovanju. Uvedba takse pa naj bi prispevala tudi k preprečevanju degradacije urbanih območij.
Ljudje bodo nosili breme dolgotrajnih postopkov
Ker je znano, da se v Sloveniji gradbena dovoljenja pridobivajo počasi, poleg zapletenih postopkov, ki smo jim priča, pa traja tudi pri pridobivanju soglasij, obvezno plačevanje takse za neizkoriščena stavbna zemljišča nikakor ne bo po godu tistim, ki se odločajo za gradnjo lastnih nepremičnin. Čeprav bo za podaljševanje časa za postavitev nepremičnin na strani države, bo lastnik zemljišča na koncu tisti, ki bo primoran plačati kazen za prazno parcelo.
“Kupim zazidljivo zemljišče, oddam vlogo za gradbeno dovoljenje, zadeva traja več let, medtem plačujem davek, ker zemljišča nimam pozidanega. Grem na sodišče in čakam še dlje,” je na družabnem omrežju X v znak kritike nad vladnim predlogom povedno komentiral uporabnik Vasja Bočko. Oglasil pa se je tudi nekdanji svetovalec finančnega ministra Janeza Šuštaršiča Tomaž Štih, ki je izpostavil: “Še bolje, nimaš denarja, s težavo kupiš zemljo na oddaljeni provinci in potem ti med 10-letnim zbiranjem denarja za hišo odmerjajo štirikrat večji davek kot ljubljanskemu investitorju, ker so na provinci parcele večje.”
Štih je s svojim komentarjem opozoril na nesorazmernost vladnega predloga, znano je namreč, da tisti, ki imajo manj denarja, kupujejo zemljišča v ruralnih območjih, saj so tam zemljišča cenejša, prav tako pa tudi večja. Ker pa je površina večja, bo to za lastnika zemljišča pomenilo, da bo ta moral zaradi tega plačati višji davek. Kot kaže, oblastnikom ni mar, da se bo obremenilo sedaj bolj tiste, ki imajo za gradnjo nepremičnine na voljo manj denarja. Toliko o vladnem boju za socialno pravičnost!
Čeprav sicer želijo oblastniki z uvedbo takse odvračati tiste, ki zazidljiva zemljišča kupujejo kot investicijo, nato pa ta desetletja puščajo povsem pri miru, je dejstvo, da bi moral biti vladni predlog precej bolj ciljan v smislu, da ne bi kaznoval tistih, ki ne gradijo zaradi objektivnih razlogov, kot so denimo birokratski zastoji. Uvedba obveznega plačevanja takse je v predlaganem smislu tako več kot krivična.
S. K.