Nedavno je v eni od Facebook skupin zaokrožil atraktiven oglas za službo v sosednji Avstriji. V slednji namreč iščejo zdravstvene tehnike in diplomirane medicinske sestre, ki bi se želeli zaposliti v tamkajšnjih domovih starejših občanov in bolnicah, ob tem pa najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da se za opravljeno delo ponuja precej bolj stimulativno plačilo kot pri nas. Povrhu pa je delo še manj obremenjeno.
Potem ko nam je premier obljubil, da nam bo 1. januar 2024 prinesel novo zdravstveno reformo, ki bo prinesla večjo dostopnost in krajše čakalne vrste, so nam namesto slednje postregli z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi z ločitvijo javnega in zasebnega prispevala h krepitvi javnega zdravstva. Pri tem pa so povsem zanemarili opozorila zdravstvene stroke, da bi te spremembe lahko imele ravno nasprotni učinek – oslabitev javnega zdravstvenega sistema.
V času, ko je zdravstveni sistem bistveno manj dostopen in je več ljudi brez osebnega zdravnika kot v času prejšnje vlade, vladajoči zanemarjajo opozorila, da bo njihov zakonski predlog, ki prinaša kup omejitev, zdravnike, še posebej največje strokovnjake, pognal v zasebništvo. To pa bo samo poslabšalo stanje v javnem zdravstvu, marsikdo pa bo, sodeč po opozorilih stroke, pričel premišljevati o delu v tujini. Ne samo zdravniki, tudi ostali zdravstveni kader, ki že vrsto let opozarja na preobremenjenost in podplačanost, je še kako iskan v tujini.
Če si denimo pogledamo primer oglasa v Facebook skupini Slovenci v Avstriji, lahko vidimo, da po celotni Avstriji zaposlujejo zdravstvene tehnike in diplomirane medicinske sestre. Gre za delo v domovih starejših občanov, bolnicah in reha centrih. Poleg tega, da nudijo zaposlitev za nedoločen čas, omenjenemu delu pritiče tudi nadpovprečno plačilo. Podatki iz oglasa kažejo, da začetna plača zdravstvenega tehnika znaša od 2600 neto, diplomirane medicinske sestre pa od 3 tisoč neto. “Priznamo vam vsa delovna leta, 13. in 14. plača, prenočišče zastonj, prevzamemo stroške nostrifikacije diplome oziroma zaključnega spričevala,” je še med drugim dodano in poudarjeno, da je pričetek dela takoj.
V Avstriji poleg bolj atraktivnega plačila nudijo boljše pogoje dela
Čemu je delo v tujini bistveno bolj atraktivno, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Vodja zaposlovanja na medicinskem področju kadrovskega podjetja Job corner, Goran Gumze, je v pogovoru za portal Maribor24 pred dvema letoma povedal, da so standardi v medicini v severni sosedi razlikujejo od naših. “Medicinska sestra skrbi za manj bolnikov, zato za določeno število bolnikov potrebujejo več kadra kot mi. To je še ena prednost zaposlitve v Avstriji. Že plača je boljša, sploh kar se tiče srednjih medicinskih sester, prejmeta se tudi 13. in 14. plača,” je izpostavil in dodal, da ima “manjša obremenitev dela zaradi manjšega števila pacientov” velik pomen. “Predvsem v domovih za ostarele in ambulantnih dejavnostih je takšno delo veliko manj stresno, zato se lahko tudi veliko bolj posvetijo pacientom. To je velika prednost zdravstvenega servisa in dela v Avstriji,” je bil med drugim jasen.
Kako stresno je delo v slovenskih domovih za ostarele, je nazorno pokazala zadnja Tarča na temo dolgotrajne oskrbe. Kot je bilo izpostavljeno, tamkajšnji kader diha na škrge, saj zaradi nizkih plač in slabih delovnih razmer zaposlenih težko najdejo medicinske sestre, bolničarje in ostalo potrebno osebje. Kakšnega posebnega izkupička pa ne daje niti iskanje kadra v tujini, še posebej v državah nekdanje Jugoslavije. Direktorica DSO-ja Ljubljana Vič – Rudnik Melita Zorec je povedala, da kadra iz tujine ni lahko najti zaradi nizkih plač, visokih stroškov bivanja in neurejene infrastrukture.
Namesto da bi naša oblast v luči vse bolj starajoče se družbe skrbela za to, da nam ne bo primanjkovalo zdravstvenega kadra, saj starejše prebivalstvo potrebuje več zdravstvenih storitev, smo priča vojni z zdravniki. S tem ko se potrebam slednjih, kot tudi ostalega zgaranega zdravstvenega kadra, ne prisluhne, sosedje s tovrstnimi atraktivnimi zaposlitvenimi oglasi vabijo tiste, ki jim je preprosto prekipelo.
A. H.