Kažejo se prve posledice ukinitve oziroma preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja, ki so ga v koaliciji poleti letos označili za zgodovinski trenutek. V stranki SDS so že takrat opozarjali na finančne posledice. Te so vidne že nekaj mesecev kasneje, in sicer po prvih ocenah projekcije finančnega poslovanja bo imel ZZZS do konca leta 85,2 milijona evrov primanjkljaja, kar je skoraj dvakrat več od načrtovanega. Tudi novi prihodek ZZZS iz novega obveznega prispevka, ki bo prihodnje leto prinesel v blagajno okoli 720 milijonov evrov, ne bo izboljšal prihodnosti ZZZS. Nasprotno, že v prvem letu bo prinesel 134 milijonov evrov dodatnega primanjkljaja, so izračunali v ZZZS, je zapisala izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.
Na to je v maratonski oddaji opozoril tudi direktor Vzajemne Aleš Mikeln, ki je dejal, da ljudje z zakonom o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso nič pridobili in da ne bo nič bolje. Sicer je vlada omejila najvišjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do 1. 1. 2024, a je s tem dejansko povzročila velike težave v poslovanju v vseh treh zavarovalnicah, ki bodo poslovala z milijonskimi izgubami. Kaj imajo zavarovanci od tega? V tem trenutku morda plačujejo premijo 35 evrov, a je zavod že izračunal, kolikšno bi bilo potrebno plačilo in izračunali so 45 evrov – ravno toliko kot so želele zavarovalnice dvigniti ceno, čemur je sledil pogrom.
Finančni načrt za ZZZS za leto 2023 je predvideval primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 48,4 milijona evrov, pokrit naj bi bil z viri zavoda ob višjih prihodkih od prispevkov in nerealiziranega obsega programa zdravstvenih storitev v letošnjem letu. Sedaj po ukinitvi DZZ bo primanjkljaja več kor 85 milijonov evrov, tudi novi prihodek ZZZS iz novega obveznega prispevka, ki bo prihodnje leto prinesel v blagajno okoli 720 milijonov evrov, ne bo izboljšal prihodnosti ZZZS. Nasprotno, že v prvem letu bo prinesel 134 milijonov evrov dodatnega primanjkljaja, so izračunali v ZZZS.
Kdo bo pokril primanjkljaj – nov davek?
Delo poroča, da bo ZZZS tudi letos potreboval rebalans finančnega načrta in dodal, da je v prvem postkovidnem letu zdravstvo delovalo rekordno dobro. Sedaj pa gre stanje le navzdol. Kdo bo torej pokril primanjkljaj? “Skratka, uveden bo nov davek, da bo izguba še večja in da bo moral še dodatno proračun pokrivati razliko,” meni izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič. Koalicija je tako s populističnim in ideološkim ukrepom naredila še večji minus, obeta pa se podražitev premij, ki so ji nasprotovali, pravi direktor Vzajemne Mikeln.
Spomnimo se izjav Tamare Kozlovič iz Svobode, ko je spomnila na spomladansko napoved povišanja premij za dopolnilna zdravstvena zavarovanja komercialnih zavarovalnic. “V času, ko se kljub vedno višjim zneskom, ki jih namenjamo zdravstvu, pacienti in uporabniki spoprijemajo s težjo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, je vsakršen dvig stroškov na račun zavarovancev nedopusten”. Kaj bodo storili sedaj? Zvonko Černač iz SDS je že takrat opozoril, da ukinitev DZZ ne prinaša boljših storitev, ne odpravlja čakalnih vrst in ne rešuje bistvenih problemov zdravstvenega sistema. Opozoril je tudi, da ljudje za dopolnilno zavarovanje ne bodo plačevali manj, ampak skozi obremenitve prek davkov in prispevkov še več, kar se sedaj uresničuje.
Kje so sedaj “neupravičeni dobički”?
Luka Mesec iz Levice je bil strasten nasprotnik “grabežljivim” zavarovalnicam, češ da si kopičijo dobičke, zato so ukinili prostovoljno in uvedli obvezno zdravstveno zavarovanje, povečali število zavarovancev, “dobičke” zavarovalnic prenesli na ZZZS in z njimi zavrtali 134-milijonsko luknjo. Tomaž Štih pa je ob novici dejal, da takoj, ko je postalo državno, so vsi dobički izpuhteli in bo od vsega začetka toliko izgube.
A. G.